Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. maj – praznik dela
Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Bela krajina dobi muzej
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj, pesnik in pridigar Jakob Gomilšak je bil po študiju bogoslovja v Gradcu pridigar v Trstu. Zbiral je ljudske pesmi in pisal vesele študentovske in domoljubne pesmi. Med njimi so najbolj znane: tako imenovana Prleška himna »Dere sen ja mali bija«, »študentska himna« »Študent na putu« in domoljubna »Slovenec sem«, ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela. Bil je tudi velik dobrotnik. Ob skrbi za domače je svoje prihranke pogosto daroval različnim organizacijam in društvom. Pesnik, poljudni pisec domoznanskih člankov, zbiratelj ljudskega blaga, pisec biografskih in zgodovinskih prispevkov ter potopisov Jakob Gomilšak se je rodil pred 180 leti (1843) v kraju Biš v Slovenskih goricah.
1. maj, praznik dela, ima svoje korenine v Chicagu, kjer je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610 tisoč delavcev. V spopadu s policijo je izgubilo življenje enajst ljudi. Na kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo ta dan vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale skoraj po celotnem narodnostnem območju. *Posnetek Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice – slišali ste melodijo Prvomajski pozdrav v izvedbi godbe Štorski železarji. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, potem pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja – nagelj in značko. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev se je glasila, naj bo 1. maj za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Literarni zgodovinar Martin Jevnikar je po študiju slavistike v Ljubljani v Rimu ubranil doktorat. Od 1945 do upokojitve je bil profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v Trstu ter tudi ravnatelj na Nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Od leta 1963 je bil dvanajst let predavatelj slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi, od leta 1972 pa je predaval tudi na Univerzi v Vidmu. Pod Zavezniško vojaško upravo je bil tudi član komisije za izdajo slovenskih šolskih knjig. Sam in s sodelavci je napisal jezikovne vadnice, berila, pregled književnosti. *Posnetek V samozaložbi je izdal štiri knjige pod naslovom Vsebine slovenskih leposlovnih del, v katerih je predstavil glavna dela slovenskih pisateljev od Antona Tomaža Linharta do Mimi Malenšek. Neprecenljivo delo je opravil pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki je od leta 1974 dve desetletji izhajal v snopičih, nato pa izšel v štirih zajetnih knjigah. Pri nastajanju leksikona je sodeloval od samega začetka, od leta 1981 pa ga je tudi urejal. Literarni zgodovinar Martin Jevnikar se je rodil pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori.
Zamisel o muzeju v Beli krajini je zaživela, ko so v Metliki ustanovili Muzejsko društvo, šele leta 1949 pa so se zanj odprle tudi prave možnosti. Belokranjski muzej so slovesno odprli 1. maja 1951, ko so v treh proštijskih sobah obiskovalcem pokazali prve zasnove arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so razstavili predmete narodnoosvobodilnega boja. Prva tri desetletja je bil njegov ravnatelj Jože Dular, ki je poskrbel, da se je Belokranjski muzej razvil v pomembno kulturno ustanovo z obsežno stalno razstavo, bogatim arhivom in knjižnico.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
1. maj – praznik dela
Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Bela krajina dobi muzej
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj, pesnik in pridigar Jakob Gomilšak je bil po študiju bogoslovja v Gradcu pridigar v Trstu. Zbiral je ljudske pesmi in pisal vesele študentovske in domoljubne pesmi. Med njimi so najbolj znane: tako imenovana Prleška himna »Dere sen ja mali bija«, »študentska himna« »Študent na putu« in domoljubna »Slovenec sem«, ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela. Bil je tudi velik dobrotnik. Ob skrbi za domače je svoje prihranke pogosto daroval različnim organizacijam in društvom. Pesnik, poljudni pisec domoznanskih člankov, zbiratelj ljudskega blaga, pisec biografskih in zgodovinskih prispevkov ter potopisov Jakob Gomilšak se je rodil pred 180 leti (1843) v kraju Biš v Slovenskih goricah.
1. maj, praznik dela, ima svoje korenine v Chicagu, kjer je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610 tisoč delavcev. V spopadu s policijo je izgubilo življenje enajst ljudi. Na kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo ta dan vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale skoraj po celotnem narodnostnem območju. *Posnetek Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice – slišali ste melodijo Prvomajski pozdrav v izvedbi godbe Štorski železarji. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, potem pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja – nagelj in značko. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev se je glasila, naj bo 1. maj za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Literarni zgodovinar Martin Jevnikar je po študiju slavistike v Ljubljani v Rimu ubranil doktorat. Od 1945 do upokojitve je bil profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v Trstu ter tudi ravnatelj na Nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Od leta 1963 je bil dvanajst let predavatelj slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Padovi, od leta 1972 pa je predaval tudi na Univerzi v Vidmu. Pod Zavezniško vojaško upravo je bil tudi član komisije za izdajo slovenskih šolskih knjig. Sam in s sodelavci je napisal jezikovne vadnice, berila, pregled književnosti. *Posnetek V samozaložbi je izdal štiri knjige pod naslovom Vsebine slovenskih leposlovnih del, v katerih je predstavil glavna dela slovenskih pisateljev od Antona Tomaža Linharta do Mimi Malenšek. Neprecenljivo delo je opravil pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki je od leta 1974 dve desetletji izhajal v snopičih, nato pa izšel v štirih zajetnih knjigah. Pri nastajanju leksikona je sodeloval od samega začetka, od leta 1981 pa ga je tudi urejal. Literarni zgodovinar Martin Jevnikar se je rodil pred 110 leti (1913) na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori.
Zamisel o muzeju v Beli krajini je zaživela, ko so v Metliki ustanovili Muzejsko društvo, šele leta 1949 pa so se zanj odprle tudi prave možnosti. Belokranjski muzej so slovesno odprli 1. maja 1951, ko so v treh proštijskih sobah obiskovalcem pokazali prve zasnove arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so razstavili predmete narodnoosvobodilnega boja. Prva tri desetletja je bil njegov ravnatelj Jože Dular, ki je poskrbel, da se je Belokranjski muzej razvil v pomembno kulturno ustanovo z obsežno stalno razstavo, bogatim arhivom in knjižnico.
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov