Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Otroška negovalka Antonija Nadlišek - Grmek je v Gorici opravila strokovni izpit in delala v vrtcu pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1898 je ustanovila svoj vrtec pri Svetem Ivanu in ga uspešno vodila, dokler ga niso Italijani ukinili. Bila je nadzornica vrtcev v Julijski krajini. Kot igralka in režiserka je vse od ustanovitve leta 1902 uspešno delovala tudi v tržaškem Dramatičnem društvu, in to kot igralka, režiserka in prevajalka, dokler ni zaradi političnih pritiskov in nasilja prenehala tudi gledališka dejavnost. Antonija Nadlišek - Grmek se je rodila pred 150 leti (1873) v Trstu.

Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.

 »Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu 'Kinematograf EDISON' na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa. Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!« Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kinopredstavo v pravem stalnem in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale okoli uro, v tem času pa so zavrteli pet do šest različnih filmov. Običajno je bilo, da je spored vseboval nekoliko daljše dramsko delo, kot uvodno in sklepno dejanje pa sta bili na sporedu praviloma smešnici.

26. maja 1919 se je v Petánjcih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar. Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko, iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval. Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih preučevalcev zgodovine in vprašanja Romov v Prekmurju. Na svoji domačiji v Petanjcih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in z bojišč. *Posnetek Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovni vojni ob vhodu na hektar in pol veliko posest v spomin na svoja dva padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.