Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju
Začetki kinematografije v Ljubljani
Vrt spominov in tovarištva
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otroška negovalka Antonija Nadlišek - Grmek je v Gorici opravila strokovni izpit in delala v vrtcu pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1898 je ustanovila svoj vrtec pri Svetem Ivanu in ga uspešno vodila, dokler ga niso Italijani ukinili. Bila je nadzornica vrtcev v Julijski krajini. Kot igralka in režiserka je vse od ustanovitve leta 1902 uspešno delovala tudi v tržaškem Dramatičnem društvu, in to kot igralka, režiserka in prevajalka, dokler ni zaradi političnih pritiskov in nasilja prenehala tudi gledališka dejavnost. Antonija Nadlišek - Grmek se je rodila pred 150 leti (1873) v Trstu.
Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu 'Kinematograf EDISON' na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa. Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!« Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kinopredstavo v pravem stalnem in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale okoli uro, v tem času pa so zavrteli pet do šest različnih filmov. Običajno je bilo, da je spored vseboval nekoliko daljše dramsko delo, kot uvodno in sklepno dejanje pa sta bili na sporedu praviloma smešnici.
26. maja 1919 se je v Petánjcih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar. Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko, iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval. Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih preučevalcev zgodovine in vprašanja Romov v Prekmurju. Na svoji domačiji v Petanjcih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in z bojišč. *Posnetek Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovni vojni ob vhodu na hektar in pol veliko posest v spomin na svoja dva padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju
Začetki kinematografije v Ljubljani
Vrt spominov in tovarištva
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otroška negovalka Antonija Nadlišek - Grmek je v Gorici opravila strokovni izpit in delala v vrtcu pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1898 je ustanovila svoj vrtec pri Svetem Ivanu in ga uspešno vodila, dokler ga niso Italijani ukinili. Bila je nadzornica vrtcev v Julijski krajini. Kot igralka in režiserka je vse od ustanovitve leta 1902 uspešno delovala tudi v tržaškem Dramatičnem društvu, in to kot igralka, režiserka in prevajalka, dokler ni zaradi političnih pritiskov in nasilja prenehala tudi gledališka dejavnost. Antonija Nadlišek - Grmek se je rodila pred 150 leti (1873) v Trstu.
Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu 'Kinematograf EDISON' na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa. Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!« Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kinopredstavo v pravem stalnem in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale okoli uro, v tem času pa so zavrteli pet do šest različnih filmov. Običajno je bilo, da je spored vseboval nekoliko daljše dramsko delo, kot uvodno in sklepno dejanje pa sta bili na sporedu praviloma smešnici.
26. maja 1919 se je v Petánjcih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar. Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko, iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval. Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih preučevalcev zgodovine in vprašanja Romov v Prekmurju. Na svoji domačiji v Petanjcih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in z bojišč. *Posnetek Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovni vojni ob vhodu na hektar in pol veliko posest v spomin na svoja dva padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov