Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nostra maxima culpa”
Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta
Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Katoliški duhovnik Anton Vogrinec je imel med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konservativnosti. Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji. Duhovnik Anton Vogrinec se je rodil pred 150 leti (1873) v Zgornji Pristavi pri Ptuju.
Teolog in kasnejši škof Vekoslav Grmič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji ter po doktoratu postal predavatelj za dogmatično teologijo, leta 1972 pa redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Leta 1978 je po smrti škofa Maksimiljana Držečnika prevzel vodenje mariborske škofije kot pomožni škof in kapitularni vikar. Škof ni postal nikoli, po eni od razlag naj bi k temu prispeval obisk pri papežu Janezu Pavlu II. leta 1980. Papežu naj bi po nekaterih pričevanjih navdušeno razlagal, da je komunizem pravzaprav laizirani evangelijski nauk o bratski skupnosti vseh ljudi. Toda poljski papež je preveč dobro poznal poljski komunizem, da bi se lahko strinjal z Grmičem. Ostal je naslovni škof in kljub pritiskom ohranil zvestobo svojim prepričanjem. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Osnovno usmeritev njegove teologije je predstavljal dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa. Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji socialistični zvezi, se ga je oprijela oznaka “rdeči škof”. *Posnetek Škof Vekoslav Grmič – rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1923) v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil tudi častni meščan mesta Maribor.
Alpinistka Nadja Fajdiga je že kot gimnazijka od leta 1942 naprej sodelovala s partizanskim odporniškim gibanjem, po vojni pa je postala inženirka elektrotehnike in je najprej delala na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom. V tistem času je veljala za najboljšo jugoslovansko alpinistko. Skupaj z Antejem Mahkoto sta preplezala prvenstvene smeri v Kanjavcu, Triglavu in Veliki Tičarici. Nadja je bila prva ženska v Zajedi Šit, Ašenbrenerjevi smeri v Travniku, Veliki zajedi v Cimi Su Alto v Dolomitih, v Zahodni steni Malega Druja ter v Severni steni Matterhorna. Alpinistka Nadja Fajdiga – rodila se je leta 1926 v Kranju – je v alpinističnem muzeju Reinholda Messnerja našla mesto med tremi najboljšimi alpinistkami na svetu.
V prvih junijskih dneh leta 1954 so bile v severnem delu osrednje Slovenije hude padavine, po nekajdnevnem deževju se je s 4. na 5. junij "utrgal oblak" nad zahodnim Pohorjem in Paškim Kozjakom. Samo v Celju je padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter, najbolj pa je deževalo ob reki Hudinji in njenih pritokih. V nekaj nočnih urah leta 1954 naj bi bilo po strokovni oceni steklo skozi Škofjo vas približno 430 sekundnih kubičnih metrov vode, to je več kot 140-kratni povprečni letni pretok in skoraj 3.000-kratna količina vode sicer zelo nizke Hudinje. Rušilno silo vode so takrat še krepko povečale razne naplavine, zlasti hlodovina. Reka Hudinja je v Vojniku za nekaj sto metrov prestavila most. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vodna katastrofa, je bila neizmerna, saj je, razen nekoliko višjega starega mestnega jedra, bilo pod vodo celotno Celje. Med poplavo junija 1954 je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Nostra maxima culpa”
Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta
Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Katoliški duhovnik Anton Vogrinec je imel med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konservativnosti. Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji. Duhovnik Anton Vogrinec se je rodil pred 150 leti (1873) v Zgornji Pristavi pri Ptuju.
Teolog in kasnejši škof Vekoslav Grmič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji ter po doktoratu postal predavatelj za dogmatično teologijo, leta 1972 pa redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Leta 1978 je po smrti škofa Maksimiljana Držečnika prevzel vodenje mariborske škofije kot pomožni škof in kapitularni vikar. Škof ni postal nikoli, po eni od razlag naj bi k temu prispeval obisk pri papežu Janezu Pavlu II. leta 1980. Papežu naj bi po nekaterih pričevanjih navdušeno razlagal, da je komunizem pravzaprav laizirani evangelijski nauk o bratski skupnosti vseh ljudi. Toda poljski papež je preveč dobro poznal poljski komunizem, da bi se lahko strinjal z Grmičem. Ostal je naslovni škof in kljub pritiskom ohranil zvestobo svojim prepričanjem. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Osnovno usmeritev njegove teologije je predstavljal dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa. Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji socialistični zvezi, se ga je oprijela oznaka “rdeči škof”. *Posnetek Škof Vekoslav Grmič – rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1923) v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil tudi častni meščan mesta Maribor.
Alpinistka Nadja Fajdiga je že kot gimnazijka od leta 1942 naprej sodelovala s partizanskim odporniškim gibanjem, po vojni pa je postala inženirka elektrotehnike in je najprej delala na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom. V tistem času je veljala za najboljšo jugoslovansko alpinistko. Skupaj z Antejem Mahkoto sta preplezala prvenstvene smeri v Kanjavcu, Triglavu in Veliki Tičarici. Nadja je bila prva ženska v Zajedi Šit, Ašenbrenerjevi smeri v Travniku, Veliki zajedi v Cimi Su Alto v Dolomitih, v Zahodni steni Malega Druja ter v Severni steni Matterhorna. Alpinistka Nadja Fajdiga – rodila se je leta 1926 v Kranju – je v alpinističnem muzeju Reinholda Messnerja našla mesto med tremi najboljšimi alpinistkami na svetu.
V prvih junijskih dneh leta 1954 so bile v severnem delu osrednje Slovenije hude padavine, po nekajdnevnem deževju se je s 4. na 5. junij "utrgal oblak" nad zahodnim Pohorjem in Paškim Kozjakom. Samo v Celju je padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter, najbolj pa je deževalo ob reki Hudinji in njenih pritokih. V nekaj nočnih urah leta 1954 naj bi bilo po strokovni oceni steklo skozi Škofjo vas približno 430 sekundnih kubičnih metrov vode, to je več kot 140-kratni povprečni letni pretok in skoraj 3.000-kratna količina vode sicer zelo nizke Hudinje. Rušilno silo vode so takrat še krepko povečale razne naplavine, zlasti hlodovina. Reka Hudinja je v Vojniku za nekaj sto metrov prestavila most. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vodna katastrofa, je bila neizmerna, saj je, razen nekoliko višjega starega mestnega jedra, bilo pod vodo celotno Celje. Med poplavo junija 1954 je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov