Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nostra maxima culpa”
Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta
Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Katoliški duhovnik Anton Vogrinec je imel med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konservativnosti. Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji. Duhovnik Anton Vogrinec se je rodil pred 150 leti (1873) v Zgornji Pristavi pri Ptuju.
Teolog in kasnejši škof Vekoslav Grmič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji ter po doktoratu postal predavatelj za dogmatično teologijo, leta 1972 pa redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Leta 1978 je po smrti škofa Maksimiljana Držečnika prevzel vodenje mariborske škofije kot pomožni škof in kapitularni vikar. Škof ni postal nikoli, po eni od razlag naj bi k temu prispeval obisk pri papežu Janezu Pavlu II. leta 1980. Papežu naj bi po nekaterih pričevanjih navdušeno razlagal, da je komunizem pravzaprav laizirani evangelijski nauk o bratski skupnosti vseh ljudi. Toda poljski papež je preveč dobro poznal poljski komunizem, da bi se lahko strinjal z Grmičem. Ostal je naslovni škof in kljub pritiskom ohranil zvestobo svojim prepričanjem. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Osnovno usmeritev njegove teologije je predstavljal dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa. Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji socialistični zvezi, se ga je oprijela oznaka “rdeči škof”. *Posnetek Škof Vekoslav Grmič – rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1923) v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil tudi častni meščan mesta Maribor.
Alpinistka Nadja Fajdiga je že kot gimnazijka od leta 1942 naprej sodelovala s partizanskim odporniškim gibanjem, po vojni pa je postala inženirka elektrotehnike in je najprej delala na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom. V tistem času je veljala za najboljšo jugoslovansko alpinistko. Skupaj z Antejem Mahkoto sta preplezala prvenstvene smeri v Kanjavcu, Triglavu in Veliki Tičarici. Nadja je bila prva ženska v Zajedi Šit, Ašenbrenerjevi smeri v Travniku, Veliki zajedi v Cimi Su Alto v Dolomitih, v Zahodni steni Malega Druja ter v Severni steni Matterhorna. Alpinistka Nadja Fajdiga – rodila se je leta 1926 v Kranju – je v alpinističnem muzeju Reinholda Messnerja našla mesto med tremi najboljšimi alpinistkami na svetu.
V prvih junijskih dneh leta 1954 so bile v severnem delu osrednje Slovenije hude padavine, po nekajdnevnem deževju se je s 4. na 5. junij "utrgal oblak" nad zahodnim Pohorjem in Paškim Kozjakom. Samo v Celju je padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter, najbolj pa je deževalo ob reki Hudinji in njenih pritokih. V nekaj nočnih urah leta 1954 naj bi bilo po strokovni oceni steklo skozi Škofjo vas približno 430 sekundnih kubičnih metrov vode, to je več kot 140-kratni povprečni letni pretok in skoraj 3.000-kratna količina vode sicer zelo nizke Hudinje. Rušilno silo vode so takrat še krepko povečale razne naplavine, zlasti hlodovina. Reka Hudinja je v Vojniku za nekaj sto metrov prestavila most. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vodna katastrofa, je bila neizmerna, saj je, razen nekoliko višjega starega mestnega jedra, bilo pod vodo celotno Celje. Med poplavo junija 1954 je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Nostra maxima culpa”
Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta
Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Katoliški duhovnik Anton Vogrinec je imel med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konservativnosti. Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji. Duhovnik Anton Vogrinec se je rodil pred 150 leti (1873) v Zgornji Pristavi pri Ptuju.
Teolog in kasnejši škof Vekoslav Grmič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji ter po doktoratu postal predavatelj za dogmatično teologijo, leta 1972 pa redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Leta 1978 je po smrti škofa Maksimiljana Držečnika prevzel vodenje mariborske škofije kot pomožni škof in kapitularni vikar. Škof ni postal nikoli, po eni od razlag naj bi k temu prispeval obisk pri papežu Janezu Pavlu II. leta 1980. Papežu naj bi po nekaterih pričevanjih navdušeno razlagal, da je komunizem pravzaprav laizirani evangelijski nauk o bratski skupnosti vseh ljudi. Toda poljski papež je preveč dobro poznal poljski komunizem, da bi se lahko strinjal z Grmičem. Ostal je naslovni škof in kljub pritiskom ohranil zvestobo svojim prepričanjem. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Osnovno usmeritev njegove teologije je predstavljal dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa. Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji socialistični zvezi, se ga je oprijela oznaka “rdeči škof”. *Posnetek Škof Vekoslav Grmič – rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1923) v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil tudi častni meščan mesta Maribor.
Alpinistka Nadja Fajdiga je že kot gimnazijka od leta 1942 naprej sodelovala s partizanskim odporniškim gibanjem, po vojni pa je postala inženirka elektrotehnike in je najprej delala na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom. V tistem času je veljala za najboljšo jugoslovansko alpinistko. Skupaj z Antejem Mahkoto sta preplezala prvenstvene smeri v Kanjavcu, Triglavu in Veliki Tičarici. Nadja je bila prva ženska v Zajedi Šit, Ašenbrenerjevi smeri v Travniku, Veliki zajedi v Cimi Su Alto v Dolomitih, v Zahodni steni Malega Druja ter v Severni steni Matterhorna. Alpinistka Nadja Fajdiga – rodila se je leta 1926 v Kranju – je v alpinističnem muzeju Reinholda Messnerja našla mesto med tremi najboljšimi alpinistkami na svetu.
V prvih junijskih dneh leta 1954 so bile v severnem delu osrednje Slovenije hude padavine, po nekajdnevnem deževju se je s 4. na 5. junij "utrgal oblak" nad zahodnim Pohorjem in Paškim Kozjakom. Samo v Celju je padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter, najbolj pa je deževalo ob reki Hudinji in njenih pritokih. V nekaj nočnih urah leta 1954 naj bi bilo po strokovni oceni steklo skozi Škofjo vas približno 430 sekundnih kubičnih metrov vode, to je več kot 140-kratni povprečni letni pretok in skoraj 3.000-kratna količina vode sicer zelo nizke Hudinje. Rušilno silo vode so takrat še krepko povečale razne naplavine, zlasti hlodovina. Reka Hudinja je v Vojniku za nekaj sto metrov prestavila most. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vodna katastrofa, je bila neizmerna, saj je, razen nekoliko višjega starega mestnega jedra, bilo pod vodo celotno Celje. Med poplavo junija 1954 je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi.
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov