Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nostra maxima culpa”
Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta
Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Katoliški duhovnik Anton Vogrinec je imel med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konservativnosti. Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji. Duhovnik Anton Vogrinec se je rodil pred 150 leti (1873) v Zgornji Pristavi pri Ptuju.
Teolog in kasnejši škof Vekoslav Grmič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji ter po doktoratu postal predavatelj za dogmatično teologijo, leta 1972 pa redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Leta 1978 je po smrti škofa Maksimiljana Držečnika prevzel vodenje mariborske škofije kot pomožni škof in kapitularni vikar. Škof ni postal nikoli, po eni od razlag naj bi k temu prispeval obisk pri papežu Janezu Pavlu II. leta 1980. Papežu naj bi po nekaterih pričevanjih navdušeno razlagal, da je komunizem pravzaprav laizirani evangelijski nauk o bratski skupnosti vseh ljudi. Toda poljski papež je preveč dobro poznal poljski komunizem, da bi se lahko strinjal z Grmičem. Ostal je naslovni škof in kljub pritiskom ohranil zvestobo svojim prepričanjem. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Osnovno usmeritev njegove teologije je predstavljal dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa. Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji socialistični zvezi, se ga je oprijela oznaka “rdeči škof”. *Posnetek Škof Vekoslav Grmič – rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1923) v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil tudi častni meščan mesta Maribor.
Alpinistka Nadja Fajdiga je že kot gimnazijka od leta 1942 naprej sodelovala s partizanskim odporniškim gibanjem, po vojni pa je postala inženirka elektrotehnike in je najprej delala na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom. V tistem času je veljala za najboljšo jugoslovansko alpinistko. Skupaj z Antejem Mahkoto sta preplezala prvenstvene smeri v Kanjavcu, Triglavu in Veliki Tičarici. Nadja je bila prva ženska v Zajedi Šit, Ašenbrenerjevi smeri v Travniku, Veliki zajedi v Cimi Su Alto v Dolomitih, v Zahodni steni Malega Druja ter v Severni steni Matterhorna. Alpinistka Nadja Fajdiga – rodila se je leta 1926 v Kranju – je v alpinističnem muzeju Reinholda Messnerja našla mesto med tremi najboljšimi alpinistkami na svetu.
V prvih junijskih dneh leta 1954 so bile v severnem delu osrednje Slovenije hude padavine, po nekajdnevnem deževju se je s 4. na 5. junij "utrgal oblak" nad zahodnim Pohorjem in Paškim Kozjakom. Samo v Celju je padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter, najbolj pa je deževalo ob reki Hudinji in njenih pritokih. V nekaj nočnih urah leta 1954 naj bi bilo po strokovni oceni steklo skozi Škofjo vas približno 430 sekundnih kubičnih metrov vode, to je več kot 140-kratni povprečni letni pretok in skoraj 3.000-kratna količina vode sicer zelo nizke Hudinje. Rušilno silo vode so takrat še krepko povečale razne naplavine, zlasti hlodovina. Reka Hudinja je v Vojniku za nekaj sto metrov prestavila most. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vodna katastrofa, je bila neizmerna, saj je, razen nekoliko višjega starega mestnega jedra, bilo pod vodo celotno Celje. Med poplavo junija 1954 je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Nostra maxima culpa”
Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta
Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Katoliški duhovnik Anton Vogrinec je imel med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konservativnosti. Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji. Duhovnik Anton Vogrinec se je rodil pred 150 leti (1873) v Zgornji Pristavi pri Ptuju.
Teolog in kasnejši škof Vekoslav Grmič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji ter po doktoratu postal predavatelj za dogmatično teologijo, leta 1972 pa redni profesor na mariborskem oddelku teološke fakultete. Leta 1978 je po smrti škofa Maksimiljana Držečnika prevzel vodenje mariborske škofije kot pomožni škof in kapitularni vikar. Škof ni postal nikoli, po eni od razlag naj bi k temu prispeval obisk pri papežu Janezu Pavlu II. leta 1980. Papežu naj bi po nekaterih pričevanjih navdušeno razlagal, da je komunizem pravzaprav laizirani evangelijski nauk o bratski skupnosti vseh ljudi. Toda poljski papež je preveč dobro poznal poljski komunizem, da bi se lahko strinjal z Grmičem. Ostal je naslovni škof in kljub pritiskom ohranil zvestobo svojim prepričanjem. Njegovo škofovsko geslo je bilo: “Oznanjaj evangelij!” Osnovno usmeritev njegove teologije je predstavljal dialog z različno mislečimi ljudmi; po njegovem je vsaka teologija nesmiselna, če je le papirnata oziroma če se ne zna približati svetu in razmeram časa. Zaradi zavzemanja za socializem, za reformo sistema in za graditev boljšega sveta ter zaradi sodelovanja v tedanji socialistični zvezi, se ga je oprijela oznaka “rdeči škof”. *Posnetek Škof Vekoslav Grmič – rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1923) v Dragotincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici je bil tudi častni meščan mesta Maribor.
Alpinistka Nadja Fajdiga je že kot gimnazijka od leta 1942 naprej sodelovala s partizanskim odporniškim gibanjem, po vojni pa je postala inženirka elektrotehnike in je najprej delala na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom. V tistem času je veljala za najboljšo jugoslovansko alpinistko. Skupaj z Antejem Mahkoto sta preplezala prvenstvene smeri v Kanjavcu, Triglavu in Veliki Tičarici. Nadja je bila prva ženska v Zajedi Šit, Ašenbrenerjevi smeri v Travniku, Veliki zajedi v Cimi Su Alto v Dolomitih, v Zahodni steni Malega Druja ter v Severni steni Matterhorna. Alpinistka Nadja Fajdiga – rodila se je leta 1926 v Kranju – je v alpinističnem muzeju Reinholda Messnerja našla mesto med tremi najboljšimi alpinistkami na svetu.
V prvih junijskih dneh leta 1954 so bile v severnem delu osrednje Slovenije hude padavine, po nekajdnevnem deževju se je s 4. na 5. junij "utrgal oblak" nad zahodnim Pohorjem in Paškim Kozjakom. Samo v Celju je padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter, najbolj pa je deževalo ob reki Hudinji in njenih pritokih. V nekaj nočnih urah leta 1954 naj bi bilo po strokovni oceni steklo skozi Škofjo vas približno 430 sekundnih kubičnih metrov vode, to je več kot 140-kratni povprečni letni pretok in skoraj 3.000-kratna količina vode sicer zelo nizke Hudinje. Rušilno silo vode so takrat še krepko povečale razne naplavine, zlasti hlodovina. Reka Hudinja je v Vojniku za nekaj sto metrov prestavila most. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vodna katastrofa, je bila neizmerna, saj je, razen nekoliko višjega starega mestnega jedra, bilo pod vodo celotno Celje. Med poplavo junija 1954 je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi.
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov