Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč
Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu
Prvi slovenski ekspresionist
Arheolog in antropolog Josef Szombathy je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil pred 170 leti (1853) na Dunaju.
Operna pevka in igralka Irma Pollak je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka, leta 1917 pa je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu Brcko. Operna pevka in igralka Irma Pollak se je rodila leta 1875 v Ljubljani.
Fran Tratnik je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov Slepci. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik, ki velja za prvega slovenskega ekspresionista, ki je v svojem prvem obdobju v risbah prikazoval revščino in socialne krivice, se je rodil leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.
Leta 1946 je bil v povojni Jugoslaviji sprejet Zakon o obveznem sedemletnem šolanju. Za manj razvite dele države je bil to sicer napredek, za Slovenijo, ki je že imela uveljavljeno osemletno šolsko obveznost, pa ne. Zakonodaja, ki naj bi pomagala zbližati jugoslovanske narode, je pripomogla k prekinitvi tradicionalnih vezi z zahodnim kulturnim svetom. To se je najbolj pokazalo pri pouku tujih jezikov, saj je francoščino, nemščino in angleščino zamenjala ruščina. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja so te predpise odpravili in spet je začela veljati osemletna šolska obveznost. Ruščina ni bila več obvezen prvi tuji jezik in prevode tujih učbenikov (predvsem ruskih) so zamenjala dela domačih avtorjev.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč
Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu
Prvi slovenski ekspresionist
Arheolog in antropolog Josef Szombathy je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil pred 170 leti (1853) na Dunaju.
Operna pevka in igralka Irma Pollak je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka, leta 1917 pa je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu Brcko. Operna pevka in igralka Irma Pollak se je rodila leta 1875 v Ljubljani.
Fran Tratnik je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov Slepci. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik, ki velja za prvega slovenskega ekspresionista, ki je v svojem prvem obdobju v risbah prikazoval revščino in socialne krivice, se je rodil leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.
Leta 1946 je bil v povojni Jugoslaviji sprejet Zakon o obveznem sedemletnem šolanju. Za manj razvite dele države je bil to sicer napredek, za Slovenijo, ki je že imela uveljavljeno osemletno šolsko obveznost, pa ne. Zakonodaja, ki naj bi pomagala zbližati jugoslovanske narode, je pripomogla k prekinitvi tradicionalnih vezi z zahodnim kulturnim svetom. To se je najbolj pokazalo pri pouku tujih jezikov, saj je francoščino, nemščino in angleščino zamenjala ruščina. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja so te predpise odpravili in spet je začela veljati osemletna šolska obveznost. Ruščina ni bila več obvezen prvi tuji jezik in prevode tujih učbenikov (predvsem ruskih) so zamenjala dela domačih avtorjev.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov