Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije
Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu
Planinska pot od vznožja Pohorja do morja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Težišči dela folklorista in zborovodje Franceta Marolta sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo. Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let. Leta 1934 je izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga potem vodil celo desetletje in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. Po vojni je pred 75 leti (1948) skupaj z Matijo Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Takrat je ustanovil tudi Akademsko folklorno skupino, ki je od prvotne zasedbe – treh parov prerasla v največjo slovensko folklorno skupino. France Marolt se je rodil leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so zelo cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem, kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Leta 1950 je profesor Ivan Šumljak na Zboru markacistov Slovenije v Ljubljani predlagal, da se označi Slovenska planinska transverzala ali zdaj Slovenska planinska pot, od Maribora do Kopra, 28. junija omenjenega leta pa je Planinski zvezi Slovenije poslal še pisni predlog za to pobudo. *Posnetek Slovenska planinska pot od Maribora do Ankarana je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je to prva vezna planinska pot v Alpah; po njenem zgledu so uredili veliko veznih planinskih poti pri nas in po vsej Evropi. Pobudnik profesor Ivan Šumljak je bil starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in po drugi svetovni vojni 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor - Matica.
V Sloveniji je pred 60 leti (1963) začela veljati Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. To je bil prvi predpis, ki je celovito urejal graditev potresno odpornih objektov na ozemlju Slovenije in je veljal vse do leta 2006. Mesec dni po objavi slovenskega predpisa je Skopje prizadel rušilni potres, ki je zahteval več kot 1070 žrtev, ranjenih je bilo od 3000 do 4000 ljudi, hkrati pa je več kot 200.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Ker tedanja Jugoslavija – z izjemo Slovenije – ni imela predpisa o graditvi potresno odpornih objektov, so začeli intenzivno pripravljati ustrezne zvezne predpise, ki so v veliki meri izhajali iz slovenskih. Tako je leta 1964 v celotni Jugoslaviji začel veljati Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za graditev na seizmičnih območjih.
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov