Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana dobi mestni vodovod
Slovenska igralka v češki politiki
400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel je veljal za široko izobraženega človeka, službo gozdarja pa je začel v Pleterjah in bil nato ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji. Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel se je rodil pred 230 leti (1793) v Chrudimu na Češkem.
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse večjega števila prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila. Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
Gledališka igralka Vera Danilova je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila leta 1891 v Ljubljani.
Leta 1936 so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Šlo je za dvodnevne slovesnosti in manifestacije za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. 29. junija 1936 je notranji minister in duhovnik doktor Anton Korošec slovesno izročil lavantinskemu škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču prošnjo za beatifikacijo škofa Slomška, ki jo je podpisalo približno 400 tisoč slovenskih katoličanov. Slomškove dneve so organizirani z namenom, da bi se javno izrazila želja slovenskih katoličanov po tem, da se škofa Slomška razglasi za svetnika. Kot odmev na to dogajanje je prosvetni minister odredil, naj se 24. september leta 1936 na vseh ljudskih šolah v Dravski banovini praznuje kot Slomškov praznik.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljana dobi mestni vodovod
Slovenska igralka v češki politiki
400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel je veljal za široko izobraženega človeka, službo gozdarja pa je začel v Pleterjah in bil nato ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji. Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel se je rodil pred 230 leti (1793) v Chrudimu na Češkem.
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse večjega števila prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila. Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
Gledališka igralka Vera Danilova je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila leta 1891 v Ljubljani.
Leta 1936 so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Šlo je za dvodnevne slovesnosti in manifestacije za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. 29. junija 1936 je notranji minister in duhovnik doktor Anton Korošec slovesno izročil lavantinskemu škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču prošnjo za beatifikacijo škofa Slomška, ki jo je podpisalo približno 400 tisoč slovenskih katoličanov. Slomškove dneve so organizirani z namenom, da bi se javno izrazila želja slovenskih katoličanov po tem, da se škofa Slomška razglasi za svetnika. Kot odmev na to dogajanje je prosvetni minister odredil, naj se 24. september leta 1936 na vseh ljudskih šolah v Dravski banovini praznuje kot Slomškov praznik.
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov