Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana dobi mestni vodovod
Slovenska igralka v češki politiki
400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel je veljal za široko izobraženega človeka, službo gozdarja pa je začel v Pleterjah in bil nato ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji. Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel se je rodil pred 230 leti (1793) v Chrudimu na Češkem.
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse večjega števila prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila. Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
Gledališka igralka Vera Danilova je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila leta 1891 v Ljubljani.
Leta 1936 so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Šlo je za dvodnevne slovesnosti in manifestacije za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. 29. junija 1936 je notranji minister in duhovnik doktor Anton Korošec slovesno izročil lavantinskemu škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču prošnjo za beatifikacijo škofa Slomška, ki jo je podpisalo približno 400 tisoč slovenskih katoličanov. Slomškove dneve so organizirani z namenom, da bi se javno izrazila želja slovenskih katoličanov po tem, da se škofa Slomška razglasi za svetnika. Kot odmev na to dogajanje je prosvetni minister odredil, naj se 24. september leta 1936 na vseh ljudskih šolah v Dravski banovini praznuje kot Slomškov praznik.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljana dobi mestni vodovod
Slovenska igralka v češki politiki
400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel je veljal za široko izobraženega človeka, službo gozdarja pa je začel v Pleterjah in bil nato ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji. Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel se je rodil pred 230 leti (1793) v Chrudimu na Češkem.
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse večjega števila prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila. Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
Gledališka igralka Vera Danilova je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila leta 1891 v Ljubljani.
Leta 1936 so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Šlo je za dvodnevne slovesnosti in manifestacije za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. 29. junija 1936 je notranji minister in duhovnik doktor Anton Korošec slovesno izročil lavantinskemu škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču prošnjo za beatifikacijo škofa Slomška, ki jo je podpisalo približno 400 tisoč slovenskih katoličanov. Slomškove dneve so organizirani z namenom, da bi se javno izrazila želja slovenskih katoličanov po tem, da se škofa Slomška razglasi za svetnika. Kot odmev na to dogajanje je prosvetni minister odredil, naj se 24. september leta 1936 na vseh ljudskih šolah v Dravski banovini praznuje kot Slomškov praznik.
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov