Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi
Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko
Zborovanje na Okroglici
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
Peter Karadjordjević je bil najstarejši od treh sinov kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dolžnost ga je doletela po atentatu na očeta oktobra 1934 v Marseillu. Ker je bil takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Jugoslovanski kralj je postal ob prevrata marca leta 1941. *Posnetek Tako je tedaj pojasnil prevzem kraljevskih dolžnosti in razmere v državi po podpisu sporazuma z nacistično Nemčijo. Po vojaškem zlomu kraljevine je emigriral skupaj s kraljevsko vlado. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu, leta 1945 so mu odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo, zadnja leta življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1970 umrl. Pokopan je v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, od koder so njegove posmrtne ostanke – po 68 letih izgnanstva in 43 let po smrti – pred 10 leti (2013) prenesli v Srbijo. Jugoslovanski kralj Peter II. – zadnji Karadjordjević – ki je vladal tudi Slovencem - se je rodil pred 100 leti (1923) v Beogradu.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Pred 70 leti (1953) se je na Okroglici na Vipavskem v bližini Nove gorice zbralo približno 300 tisoč ljudi, ki jih je na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad nagovoril maršal in predsednik takratne Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Osrednja tema je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta in njegovega zaledja. *Posnetek Razmere ob državni meji so bile zelo napete. Italija je na svojo stran meje napotila močne vojaške sile, Jugoslavija pa je v odzivu na to potezo pod orožje vpoklicala tudi vojake rezerviste, bojno pripravljenost pa so na najvišjo stopnjo dvignile tudi britanske in ameriške čete, nastanjene v coni A. Tito je italijansko vlado posvaril pred nepremišljenimi potezami in izkoristil priložnost, da je domačo in mednarodno javnost opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa ni prišlo, “toda iz sporočil na Okroglici so izšla pogajanja, ki so leto pozneje pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A«.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi
Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko
Zborovanje na Okroglici
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
Peter Karadjordjević je bil najstarejši od treh sinov kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dolžnost ga je doletela po atentatu na očeta oktobra 1934 v Marseillu. Ker je bil takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Jugoslovanski kralj je postal ob prevrata marca leta 1941. *Posnetek Tako je tedaj pojasnil prevzem kraljevskih dolžnosti in razmere v državi po podpisu sporazuma z nacistično Nemčijo. Po vojaškem zlomu kraljevine je emigriral skupaj s kraljevsko vlado. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu, leta 1945 so mu odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo, zadnja leta življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1970 umrl. Pokopan je v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, od koder so njegove posmrtne ostanke – po 68 letih izgnanstva in 43 let po smrti – pred 10 leti (2013) prenesli v Srbijo. Jugoslovanski kralj Peter II. – zadnji Karadjordjević – ki je vladal tudi Slovencem - se je rodil pred 100 leti (1923) v Beogradu.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Pred 70 leti (1953) se je na Okroglici na Vipavskem v bližini Nove gorice zbralo približno 300 tisoč ljudi, ki jih je na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad nagovoril maršal in predsednik takratne Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Osrednja tema je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta in njegovega zaledja. *Posnetek Razmere ob državni meji so bile zelo napete. Italija je na svojo stran meje napotila močne vojaške sile, Jugoslavija pa je v odzivu na to potezo pod orožje vpoklicala tudi vojake rezerviste, bojno pripravljenost pa so na najvišjo stopnjo dvignile tudi britanske in ameriške čete, nastanjene v coni A. Tito je italijansko vlado posvaril pred nepremišljenimi potezami in izkoristil priložnost, da je domačo in mednarodno javnost opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa ni prišlo, “toda iz sporočil na Okroglici so izšla pogajanja, ki so leto pozneje pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A«.
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov