Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

01.09.2023

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.

 

Peter Karadjordjević je bil najstarejši od treh sinov kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dolžnost ga je doletela po atentatu na očeta oktobra 1934 v Marseillu. Ker je bil takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Jugoslovanski kralj je postal ob prevrata marca leta 1941. *Posnetek Tako je tedaj pojasnil prevzem kraljevskih dolžnosti in razmere v državi po podpisu sporazuma z nacistično Nemčijo. Po vojaškem zlomu kraljevine je emigriral skupaj s kraljevsko vlado. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu, leta 1945 so mu odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo, zadnja leta življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1970 umrl. Pokopan je v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, od koder so njegove posmrtne ostanke – po 68 letih izgnanstva in 43 let po smrti – pred 10 leti (2013) prenesli v Srbijo. Jugoslovanski kralj Peter II. – zadnji Karadjordjević – ki je vladal tudi Slovencem -  se je rodil pred 100 leti (1923) v Beogradu.

 

Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.

 

Pred 70 leti (1953) se je na Okroglici na Vipavskem v bližini Nove gorice zbralo približno 300 tisoč ljudi, ki jih je na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad nagovoril maršal in predsednik takratne Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Osrednja tema je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta in njegovega zaledja. *Posnetek  Razmere ob državni meji so bile zelo napete. Italija je na svojo stran meje napotila močne vojaške sile, Jugoslavija pa je v odzivu na to potezo pod orožje vpoklicala tudi vojake rezerviste, bojno pripravljenost pa so na najvišjo stopnjo dvignile tudi britanske in ameriške čete, nastanjene v coni A. Tito je italijansko vlado posvaril pred nepremišljenimi potezami in izkoristil priložnost, da je domačo in mednarodno javnost opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa ni prišlo, “toda iz sporočil na Okroglici so izšla pogajanja, ki so leto pozneje pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A«.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

01.09.2023

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.

 

Peter Karadjordjević je bil najstarejši od treh sinov kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dolžnost ga je doletela po atentatu na očeta oktobra 1934 v Marseillu. Ker je bil takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Jugoslovanski kralj je postal ob prevrata marca leta 1941. *Posnetek Tako je tedaj pojasnil prevzem kraljevskih dolžnosti in razmere v državi po podpisu sporazuma z nacistično Nemčijo. Po vojaškem zlomu kraljevine je emigriral skupaj s kraljevsko vlado. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu, leta 1945 so mu odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo, zadnja leta življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1970 umrl. Pokopan je v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, od koder so njegove posmrtne ostanke – po 68 letih izgnanstva in 43 let po smrti – pred 10 leti (2013) prenesli v Srbijo. Jugoslovanski kralj Peter II. – zadnji Karadjordjević – ki je vladal tudi Slovencem -  se je rodil pred 100 leti (1923) v Beogradu.

 

Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.

 

Pred 70 leti (1953) se je na Okroglici na Vipavskem v bližini Nove gorice zbralo približno 300 tisoč ljudi, ki jih je na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad nagovoril maršal in predsednik takratne Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Osrednja tema je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta in njegovega zaledja. *Posnetek  Razmere ob državni meji so bile zelo napete. Italija je na svojo stran meje napotila močne vojaške sile, Jugoslavija pa je v odzivu na to potezo pod orožje vpoklicala tudi vojake rezerviste, bojno pripravljenost pa so na najvišjo stopnjo dvignile tudi britanske in ameriške čete, nastanjene v coni A. Tito je italijansko vlado posvaril pred nepremišljenimi potezami in izkoristil priložnost, da je domačo in mednarodno javnost opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa ni prišlo, “toda iz sporočil na Okroglici so izšla pogajanja, ki so leto pozneje pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A«.


02.01.2023

4. januar - Lublanske novice – prvi slovenski časopis

Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja


02.01.2023

3. januar - prizadevanja učiteljice Janje Miklavčič (1863-1952)

Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka


02.01.2023

2. januar - raziskovalec preteklosti gorenjskih mest in trgov

Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost


29.01.2023

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.12.2022

1. januar - novo leto, novi koledar

Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.01.2023

31. december - prve šolske mlečne kuhinje pri nas

Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo


25.12.2022

30. december - beograjska ulica z imenom majorja iz Frama

Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije


25.12.2022

29. december - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu

Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

28. december - rojstni dan slovenskega gledališča

Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

27. december - avtor načrta za prvo planiško letalnico

Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

26. december - 32 let od državotvorne odločitve

Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

25. december - ledeno vino na božični dan

Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

24. december - mojster samospevov, “slovenski Schubert”

Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

23. december - "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

22. december - pionir vesoljske in raketne tehnike

Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

21. december - ustanovitelj Družbe Svetega Cirila in Metoda

Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

20. december - lipa ob skladateljevi hiši

Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

19. december - šahovski strateg in virtuoz pozicijske igre

Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.12.2022

18. december - Prešernova hči napisala spomine na očeta

V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

17. december - diplomat z Bleda v boju za pravične meje

Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 33 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov