Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi
Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko
Zborovanje na Okroglici
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
Peter Karadjordjević je bil najstarejši od treh sinov kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dolžnost ga je doletela po atentatu na očeta oktobra 1934 v Marseillu. Ker je bil takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Jugoslovanski kralj je postal ob prevrata marca leta 1941. *Posnetek Tako je tedaj pojasnil prevzem kraljevskih dolžnosti in razmere v državi po podpisu sporazuma z nacistično Nemčijo. Po vojaškem zlomu kraljevine je emigriral skupaj s kraljevsko vlado. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu, leta 1945 so mu odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo, zadnja leta življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1970 umrl. Pokopan je v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, od koder so njegove posmrtne ostanke – po 68 letih izgnanstva in 43 let po smrti – pred 10 leti (2013) prenesli v Srbijo. Jugoslovanski kralj Peter II. – zadnji Karadjordjević – ki je vladal tudi Slovencem - se je rodil pred 100 leti (1923) v Beogradu.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Pred 70 leti (1953) se je na Okroglici na Vipavskem v bližini Nove gorice zbralo približno 300 tisoč ljudi, ki jih je na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad nagovoril maršal in predsednik takratne Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Osrednja tema je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta in njegovega zaledja. *Posnetek Razmere ob državni meji so bile zelo napete. Italija je na svojo stran meje napotila močne vojaške sile, Jugoslavija pa je v odzivu na to potezo pod orožje vpoklicala tudi vojake rezerviste, bojno pripravljenost pa so na najvišjo stopnjo dvignile tudi britanske in ameriške čete, nastanjene v coni A. Tito je italijansko vlado posvaril pred nepremišljenimi potezami in izkoristil priložnost, da je domačo in mednarodno javnost opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa ni prišlo, “toda iz sporočil na Okroglici so izšla pogajanja, ki so leto pozneje pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A«.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi
Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko
Zborovanje na Okroglici
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
Peter Karadjordjević je bil najstarejši od treh sinov kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dolžnost ga je doletela po atentatu na očeta oktobra 1934 v Marseillu. Ker je bil takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Jugoslovanski kralj je postal ob prevrata marca leta 1941. *Posnetek Tako je tedaj pojasnil prevzem kraljevskih dolžnosti in razmere v državi po podpisu sporazuma z nacistično Nemčijo. Po vojaškem zlomu kraljevine je emigriral skupaj s kraljevsko vlado. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu, leta 1945 so mu odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo, zadnja leta življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1970 umrl. Pokopan je v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, od koder so njegove posmrtne ostanke – po 68 letih izgnanstva in 43 let po smrti – pred 10 leti (2013) prenesli v Srbijo. Jugoslovanski kralj Peter II. – zadnji Karadjordjević – ki je vladal tudi Slovencem - se je rodil pred 100 leti (1923) v Beogradu.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Pred 70 leti (1953) se je na Okroglici na Vipavskem v bližini Nove gorice zbralo približno 300 tisoč ljudi, ki jih je na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad nagovoril maršal in predsednik takratne Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Osrednja tema je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta in njegovega zaledja. *Posnetek Razmere ob državni meji so bile zelo napete. Italija je na svojo stran meje napotila močne vojaške sile, Jugoslavija pa je v odzivu na to potezo pod orožje vpoklicala tudi vojake rezerviste, bojno pripravljenost pa so na najvišjo stopnjo dvignile tudi britanske in ameriške čete, nastanjene v coni A. Tito je italijansko vlado posvaril pred nepremišljenimi potezami in izkoristil priložnost, da je domačo in mednarodno javnost opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa ni prišlo, “toda iz sporočil na Okroglici so izšla pogajanja, ki so leto pozneje pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A«.
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov