Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi
Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko
Zborovanje na Okroglici
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
Peter Karadjordjević je bil najstarejši od treh sinov kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dolžnost ga je doletela po atentatu na očeta oktobra 1934 v Marseillu. Ker je bil takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Jugoslovanski kralj je postal ob prevrata marca leta 1941. *Posnetek Tako je tedaj pojasnil prevzem kraljevskih dolžnosti in razmere v državi po podpisu sporazuma z nacistično Nemčijo. Po vojaškem zlomu kraljevine je emigriral skupaj s kraljevsko vlado. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu, leta 1945 so mu odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo, zadnja leta življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1970 umrl. Pokopan je v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, od koder so njegove posmrtne ostanke – po 68 letih izgnanstva in 43 let po smrti – pred 10 leti (2013) prenesli v Srbijo. Jugoslovanski kralj Peter II. – zadnji Karadjordjević – ki je vladal tudi Slovencem - se je rodil pred 100 leti (1923) v Beogradu.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Pred 70 leti (1953) se je na Okroglici na Vipavskem v bližini Nove gorice zbralo približno 300 tisoč ljudi, ki jih je na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad nagovoril maršal in predsednik takratne Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Osrednja tema je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta in njegovega zaledja. *Posnetek Razmere ob državni meji so bile zelo napete. Italija je na svojo stran meje napotila močne vojaške sile, Jugoslavija pa je v odzivu na to potezo pod orožje vpoklicala tudi vojake rezerviste, bojno pripravljenost pa so na najvišjo stopnjo dvignile tudi britanske in ameriške čete, nastanjene v coni A. Tito je italijansko vlado posvaril pred nepremišljenimi potezami in izkoristil priložnost, da je domačo in mednarodno javnost opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa ni prišlo, “toda iz sporočil na Okroglici so izšla pogajanja, ki so leto pozneje pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A«.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi
Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko
Zborovanje na Okroglici
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
Peter Karadjordjević je bil najstarejši od treh sinov kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dolžnost ga je doletela po atentatu na očeta oktobra 1934 v Marseillu. Ker je bil takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Jugoslovanski kralj je postal ob prevrata marca leta 1941. *Posnetek Tako je tedaj pojasnil prevzem kraljevskih dolžnosti in razmere v državi po podpisu sporazuma z nacistično Nemčijo. Po vojaškem zlomu kraljevine je emigriral skupaj s kraljevsko vlado. Med drugo svetovno vojno je živel v Londonu, leta 1945 so mu odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo, zadnja leta življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1970 umrl. Pokopan je v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, od koder so njegove posmrtne ostanke – po 68 letih izgnanstva in 43 let po smrti – pred 10 leti (2013) prenesli v Srbijo. Jugoslovanski kralj Peter II. – zadnji Karadjordjević – ki je vladal tudi Slovencem - se je rodil pred 100 leti (1923) v Beogradu.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Pred 70 leti (1953) se je na Okroglici na Vipavskem v bližini Nove gorice zbralo približno 300 tisoč ljudi, ki jih je na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad nagovoril maršal in predsednik takratne Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz – Tito. Osrednja tema je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta in njegovega zaledja. *Posnetek Razmere ob državni meji so bile zelo napete. Italija je na svojo stran meje napotila močne vojaške sile, Jugoslavija pa je v odzivu na to potezo pod orožje vpoklicala tudi vojake rezerviste, bojno pripravljenost pa so na najvišjo stopnjo dvignile tudi britanske in ameriške čete, nastanjene v coni A. Tito je italijansko vlado posvaril pred nepremišljenimi potezami in izkoristil priložnost, da je domačo in mednarodno javnost opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa ni prišlo, “toda iz sporočil na Okroglici so izšla pogajanja, ki so leto pozneje pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A«.
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov