Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pesnica, pisateljica in publicistka Marica Strnad je v Ljubljani končala učiteljišče ter nato poučevala na Štajerskem, po poroki pa je odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad, ki se je rodila leta 1872 v Šmarju pri Jelšah, je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj je izvirala iz umetniške družine Jeraj – njena mama Vida je bila pesnica slovenske moderne, oče Karl pa violinist. Kljub spodbudam, da bi se ukvarjala z glasbo, se je odločila za likovno ustvarjanje in se leta 1925 vpisala na takrat na novo ustanovljeni keramični oddelek tehnične srednje šole v Ljubljani. Že tri leta pozneje se je kot absolventka prve generacije te šole in ena opaznih učenk priznanega umetnika Franceta Kralja uvrstila na pregledno razstavo Slovenska moderna umetnost 1918–1928; predstavila se je s kipi in keramiko. Potem ko se je leta 1928 poročila s slikarjem, ekspresionističnim kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem, mu je pomagala pri poslikavi številnih cerkva na Primorskem. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v lutkovnem gledališču v Ljubljani. Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Milčinskega, pa tudi Obutega mačka in Ostržka – lutke, ob katerih so odraščali rodovi otrok.  *Posnetek   Ukvarjala se je tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj se je rodila leta 1909 na Dunaju.

Pravnik in gospodarstvenik  Drago Zalar  je leta 1936 doktoriral v Parizu iz mednarodnega prava in ekonomije. Kot diplomatski uslužbenec je med drugim med drugo svetovno vojno delal na jugoslovanskem poslaništvu v Vatikanu. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem pomoči internirancem in zavezniškim vojakom, pobeglim iz taborišč. Pred koncem vojne je bil zaposlen še na poslaništvih v Parizu in Bernu. Leta 1952 se je odselil v Združene države Amerike. Najprej je delal v Kongresni knjižnici v Washingtonu kot strokovnjak za komunistične države, potem pa je pri Nacionalni znanstveni fundaciji skrbel za sodelovanje in izvajanje načrta znanstvene pomoči različnim državam. Pomagal je tudi pri razvoju Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Drago Zalar se je rodil leta 1909 v Borovnici pri Vrhniki.

9. septembra 1921 je Tovarna za dušik, delniška družba Ruše pod vodstvom Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo prevzela prejšnjo dunajsko tovarno, ustanovljeno leta 1916 za proizvodnjo kalcijevega karbida, ki so ga med prvo svetovno vojno potrebovali za vojaške namene. Ob koncu vojne so tovarno preuredili za proizvodnjo mineralnih gnojil in karbida, konec dvajsetih let pa je proizvodnjo razširila še na tehnične pline, brusna sredstva in ferozlitine. Tovarna dušika Ruše se je med obema vojnama razvila v eno največjih kemičnih tovarn na Slovenskem.