Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kritika človeški nezmernosti
Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja
Začetki slovenske Teritorialne obrambe
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in narodni buditelj Matija Prelog je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in nato delal v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Posebno pozornost je tako kot številni sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar. Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih. Najbolj pa je obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Matija Prelog se je rodil pred 210 leti (1813) v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek je najprej študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja, ki je v javnosti doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najvidnejše slovenske pesnike. Slišali bomo odlomek pesmi Visoka noč. Ki jo je avtor za naš radio prebral leta 1972. *Posnetek Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti in se nekoliko pozneje udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najvidnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovite obsodbe je bil znova deležen leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Stane Uršič je v Ljubljani študiral ekonomijo in bil med vojno aktivist Osvobodilne fronte ter tako kot oče in brat poslan na prisilno delo ter v nacistični zapor. Kot sin koroških plebiscitnih pregnancev je leta 1972 postal tajnik, nato podpredsednik ter od 1985 predsednik in častni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. S svojim delom je pomagal kulturni dejavnosti na Koroškem, še posebej glasbeni šoli, lutkarjem in kulturnemu društvu Jepa – Baško jezero. Leta 1988 mu je Krščanska kulturna zveza v zahvalo za pomoč podelila Janežičevo priznanje pet let pozneje pa Slovenska prosvetna zveza Drabosnjakovo priznanje. Stanko Uršič se je rodil pred 100 leti (1923) v Bačah. |
|||||
Leta 1968 so v tedanji slovenski skupščini obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Po vdoru sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško je tudi v jugoslovanskem vrhu prevladalo spoznanje, da z močno centralizirano armado nasprotnika ob morebitnem napadu ne bo mogoče zaustaviti in da je treba razviti koncept splošne ljudske obrambe kot obrambni sistem, v katerem mora vsak občan dobiti svoje mesto. Za tak koncept si je slovensko politično vodstvo že dalj časa prizadevalo. Še istega leta je bila nato sprejeta zakonodaja, ki je del obrambnih pristojnosti prenesla na republike. V Sloveniji je bila ustanovljena vojaška formacija z imenom Teritorialna obramba. Njena organiziranost in prevladujoč slovenski politični vpliv sta bila zelo pomembna v času osamosvajanja in vzpostavitve državnosti.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kritika človeški nezmernosti
Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja
Začetki slovenske Teritorialne obrambe
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in narodni buditelj Matija Prelog je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in nato delal v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Posebno pozornost je tako kot številni sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar. Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih. Najbolj pa je obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Matija Prelog se je rodil pred 210 leti (1813) v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek je najprej študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja, ki je v javnosti doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najvidnejše slovenske pesnike. Slišali bomo odlomek pesmi Visoka noč. Ki jo je avtor za naš radio prebral leta 1972. *Posnetek Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti in se nekoliko pozneje udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najvidnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovite obsodbe je bil znova deležen leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Stane Uršič je v Ljubljani študiral ekonomijo in bil med vojno aktivist Osvobodilne fronte ter tako kot oče in brat poslan na prisilno delo ter v nacistični zapor. Kot sin koroških plebiscitnih pregnancev je leta 1972 postal tajnik, nato podpredsednik ter od 1985 predsednik in častni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. S svojim delom je pomagal kulturni dejavnosti na Koroškem, še posebej glasbeni šoli, lutkarjem in kulturnemu društvu Jepa – Baško jezero. Leta 1988 mu je Krščanska kulturna zveza v zahvalo za pomoč podelila Janežičevo priznanje pet let pozneje pa Slovenska prosvetna zveza Drabosnjakovo priznanje. Stanko Uršič se je rodil pred 100 leti (1923) v Bačah. |
|||||
Leta 1968 so v tedanji slovenski skupščini obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Po vdoru sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško je tudi v jugoslovanskem vrhu prevladalo spoznanje, da z močno centralizirano armado nasprotnika ob morebitnem napadu ne bo mogoče zaustaviti in da je treba razviti koncept splošne ljudske obrambe kot obrambni sistem, v katerem mora vsak občan dobiti svoje mesto. Za tak koncept si je slovensko politično vodstvo že dalj časa prizadevalo. Še istega leta je bila nato sprejeta zakonodaja, ki je del obrambnih pristojnosti prenesla na republike. V Sloveniji je bila ustanovljena vojaška formacija z imenom Teritorialna obramba. Njena organiziranost in prevladujoč slovenski politični vpliv sta bila zelo pomembna v času osamosvajanja in vzpostavitve državnosti.
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov