Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

23.09.2023

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zdravnik in narodni buditelj Matija Prelog je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in nato delal v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Posebno pozornost je tako kot številni sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar. Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih. Najbolj pa je obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Matija Prelog se je rodil pred 210 leti (1813) v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.

 

Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek je najprej študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja, ki je v javnosti doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najvidnejše slovenske pesnike.  Slišali bomo odlomek pesmi Visoka noč. Ki jo je avtor za naš radio prebral leta 1972. *Posnetek Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti in se nekoliko pozneje udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najvidnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovite obsodbe je bil znova deležen leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

 

Stane Uršič je v Ljubljani študiral ekonomijo in bil med vojno aktivist Osvobodilne fronte ter tako kot oče in brat poslan na prisilno delo ter v nacistični zapor. Kot sin koroških plebiscitnih pregnancev je leta 1972 postal tajnik, nato podpredsednik ter od 1985 predsednik in častni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. S svojim delom je pomagal kulturni dejavnosti na Koroškem, še posebej glasbeni šoli, lutkarjem  in kulturnemu društvu Jepa – Baško jezero. Leta 1988 mu je Krščanska kulturna zveza  v zahvalo za pomoč podelila Janežičevo priznanje pet let pozneje pa Slovenska prosvetna zveza Drabosnjakovo priznanje. Stanko Uršič se je rodil pred 100 leti (1923) v Bačah.

 
           

Leta 1968 so v tedanji slovenski skupščini obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Po vdoru sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško je tudi v jugoslovanskem vrhu prevladalo spoznanje, da z močno centralizirano armado nasprotnika ob morebitnem napadu ne bo mogoče zaustaviti in da je treba razviti koncept splošne ljudske obrambe kot obrambni sistem, v katerem  mora vsak občan dobiti svoje mesto. Za tak koncept si je slovensko politično vodstvo že dalj časa prizadevalo. Še istega leta je bila nato sprejeta zakonodaja, ki je del obrambnih pristojnosti prenesla na republike. V Sloveniji je bila ustanovljena vojaška formacija z imenom Teritorialna obramba. Njena organiziranost in prevladujoč slovenski politični vpliv sta bila zelo pomembna v času osamosvajanja in vzpostavitve državnosti


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

23.09.2023

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zdravnik in narodni buditelj Matija Prelog je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in nato delal v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Posebno pozornost je tako kot številni sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar. Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih. Najbolj pa je obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Matija Prelog se je rodil pred 210 leti (1813) v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.

 

Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek je najprej študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja, ki je v javnosti doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najvidnejše slovenske pesnike.  Slišali bomo odlomek pesmi Visoka noč. Ki jo je avtor za naš radio prebral leta 1972. *Posnetek Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti in se nekoliko pozneje udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najvidnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovite obsodbe je bil znova deležen leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

 

Stane Uršič je v Ljubljani študiral ekonomijo in bil med vojno aktivist Osvobodilne fronte ter tako kot oče in brat poslan na prisilno delo ter v nacistični zapor. Kot sin koroških plebiscitnih pregnancev je leta 1972 postal tajnik, nato podpredsednik ter od 1985 predsednik in častni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. S svojim delom je pomagal kulturni dejavnosti na Koroškem, še posebej glasbeni šoli, lutkarjem  in kulturnemu društvu Jepa – Baško jezero. Leta 1988 mu je Krščanska kulturna zveza  v zahvalo za pomoč podelila Janežičevo priznanje pet let pozneje pa Slovenska prosvetna zveza Drabosnjakovo priznanje. Stanko Uršič se je rodil pred 100 leti (1923) v Bačah.

 
           

Leta 1968 so v tedanji slovenski skupščini obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Po vdoru sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško je tudi v jugoslovanskem vrhu prevladalo spoznanje, da z močno centralizirano armado nasprotnika ob morebitnem napadu ne bo mogoče zaustaviti in da je treba razviti koncept splošne ljudske obrambe kot obrambni sistem, v katerem  mora vsak občan dobiti svoje mesto. Za tak koncept si je slovensko politično vodstvo že dalj časa prizadevalo. Še istega leta je bila nato sprejeta zakonodaja, ki je del obrambnih pristojnosti prenesla na republike. V Sloveniji je bila ustanovljena vojaška formacija z imenom Teritorialna obramba. Njena organiziranost in prevladujoč slovenski politični vpliv sta bila zelo pomembna v času osamosvajanja in vzpostavitve državnosti


12.01.2022

Na današnji dan 12. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.01.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


10.01.2022

Na današnji dan 10. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.01.2022

Na današnji dan, 9. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.01.2022

Na današnji dan, 8. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.01.2022

Na današnji dan 7. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.01.2022

Na današnji dan 6. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.01.2022

Na današnji dan 5. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.01.2022

Na današnji dan 4. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.01.2022

Na današnji dan 3. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.01.2022

Na današnji dan 2. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.01.2022

Na današnji dan 1. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.01.2023

31. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


31.12.2021

Na današnji dan 31.december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.12.2021

Na današnji dan 30. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.12.2021

Na današnji dan 29. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.12.2021

Na današnji dan, 28. 12.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.12.2021

Na današnji dan 27. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.12.2021

Na današnji dan 26. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.12.2021

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 52 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov