Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa je bil na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega Sokola v Novem mestu.*Posnetek Je povedal  vnuk dr. Andrej Rosina.  Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je Svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Znana je njegova prepričljiva izjava:

 »Denar je slovenski, če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in naš denar …« 

Franjo Rosina se je rodil pred 160 leti (1863) v Leskôvici pri Šmartnem pri Litiji.

Janez Frančišek Gnidovec je po maturi vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil po mašniškem posvečenju kaplan v Idriji in v Vipavi. Škof Bonaventura Jeglič ga je poslal na Dunaj, kjer je leta 1904 doktoriral iz filozofije. Ob odprtju Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano, jeseni 1905, je bil Janez Gnidovec imenovan za njihovega ravnatelja. Papež Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za škofa v Skopju. Ta škofovski položaj je bil zelo izpostavljen po eni strani pritiskom beograjskih oblasti in albanskih narodnih voditeljev. V Skopju je zgradil zavetišče za zapuščene otroke in bil zaradi bližine tako pravoslavnim kot muslimanom med preprostim ljudstvom zelo priljubljen. Pred 50 leti (1973) se je v ljubljanski nadškofiji začel postopek za njegovo beatifikacijo. Škof Janez Gnidovec se je rodil pred 150 leti (1873) v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec pri Žužemberku.

Pravnik Miha Potočnik je bil 14 let predsednik Planinske zveze Slovenije, potem pa njen častni predsednik. Med drugim je bil med ustanovitelji mednarodne zveze gorskih reševalcev in pobudnik uzakonjenja Triglavskega narodnega parka. Bil je navdušen planinec in gorski reševalec. V navezi s Čopom in Tominškom – pozneje so jih imenovali “zlata naveza” – je že pred vojno preplezal veliko prvenstvenih smeri. Zaigral je tudi v prvem slovenskem planinskem in hkrati celovečernem filmu v Kraljestvu Zlatoroga in nato še v drugem celovečernem filmu Triglavske strmine.  Skupaj s profesorjem Sajetom je sestavil prvo besedilo za slovensko ustavo leta 1963, kjer je pisalo: Ž: "Delovni ljudje imajo pravico delati in živeti v zdravem okolju." Tedaj je bilo to nekaj povsem novega. Bil je prvi predsednik sveta Triglavskega narodnega parka. Nekaj svojih planinskih izkušenj je opisal v knjigi “Srečanje z gorami”, leta 1978 pa je sodeloval pri pisanju monografije “Triglav, gora in simbol”. Pravnik, alpinist in gorski reševalec dr. Miha Potočnik – bil je tudi eden najzvestejših sodelavcev Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije – se je rodil leta 1907 na Belci pri Mojstrani.

Pesnik in prevajalec Tone Pavček je leta 1954 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, bil nato novinar pri časopisih Ljubljanski Dnevnik in Ljudska pravica, pozneje novinar in urednik na Radioteleviziji Ljubljana, ravnatelj Mladinskega gledališča, nato pa skoraj tri desetletja glavni urednik Cankarjeve založbe. Pesmi je začel objavljati kmalu po koncu druge svetovne vojne v »Mladinski reviji«, leta 1953 pa se je ustvarjalno proslavil skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem v sloviti zbirki »Pesmi štirih«. Pozneje je razvil poezijo, v kateri se prepletajo vitalizem, deziluzija, erotika, lirika narave in refleksija o človeku in smrti, o minevanju. *Posnetek Tone Pavček se je rodil pred 95 leti (1928) v Šentjuriju pri Mirni Peči na Dolenjskem.