Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik
Pravnik, zapisan planinstvu
Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa je bil na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega Sokola v Novem mestu.*Posnetek Je povedal vnuk dr. Andrej Rosina. Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je Svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Znana je njegova prepričljiva izjava:
»Denar je slovenski, če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in naš denar …«
Franjo Rosina se je rodil pred 160 leti (1863) v Leskôvici pri Šmartnem pri Litiji.
Janez Frančišek Gnidovec je po maturi vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil po mašniškem posvečenju kaplan v Idriji in v Vipavi. Škof Bonaventura Jeglič ga je poslal na Dunaj, kjer je leta 1904 doktoriral iz filozofije. Ob odprtju Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano, jeseni 1905, je bil Janez Gnidovec imenovan za njihovega ravnatelja. Papež Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za škofa v Skopju. Ta škofovski položaj je bil zelo izpostavljen po eni strani pritiskom beograjskih oblasti in albanskih narodnih voditeljev. V Skopju je zgradil zavetišče za zapuščene otroke in bil zaradi bližine tako pravoslavnim kot muslimanom med preprostim ljudstvom zelo priljubljen. Pred 50 leti (1973) se je v ljubljanski nadškofiji začel postopek za njegovo beatifikacijo. Škof Janez Gnidovec se je rodil pred 150 leti (1873) v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec pri Žužemberku.
Pravnik Miha Potočnik je bil 14 let predsednik Planinske zveze Slovenije, potem pa njen častni predsednik. Med drugim je bil med ustanovitelji mednarodne zveze gorskih reševalcev in pobudnik uzakonjenja Triglavskega narodnega parka. Bil je navdušen planinec in gorski reševalec. V navezi s Čopom in Tominškom – pozneje so jih imenovali “zlata naveza” – je že pred vojno preplezal veliko prvenstvenih smeri. Zaigral je tudi v prvem slovenskem planinskem in hkrati celovečernem filmu v Kraljestvu Zlatoroga in nato še v drugem celovečernem filmu Triglavske strmine. Skupaj s profesorjem Sajetom je sestavil prvo besedilo za slovensko ustavo leta 1963, kjer je pisalo: Ž: "Delovni ljudje imajo pravico delati in živeti v zdravem okolju." Tedaj je bilo to nekaj povsem novega. Bil je prvi predsednik sveta Triglavskega narodnega parka. Nekaj svojih planinskih izkušenj je opisal v knjigi “Srečanje z gorami”, leta 1978 pa je sodeloval pri pisanju monografije “Triglav, gora in simbol”. Pravnik, alpinist in gorski reševalec dr. Miha Potočnik – bil je tudi eden najzvestejših sodelavcev Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije – se je rodil leta 1907 na Belci pri Mojstrani.
Pesnik in prevajalec Tone Pavček je leta 1954 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, bil nato novinar pri časopisih Ljubljanski Dnevnik in Ljudska pravica, pozneje novinar in urednik na Radioteleviziji Ljubljana, ravnatelj Mladinskega gledališča, nato pa skoraj tri desetletja glavni urednik Cankarjeve založbe. Pesmi je začel objavljati kmalu po koncu druge svetovne vojne v »Mladinski reviji«, leta 1953 pa se je ustvarjalno proslavil skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem v sloviti zbirki »Pesmi štirih«. Pozneje je razvil poezijo, v kateri se prepletajo vitalizem, deziluzija, erotika, lirika narave in refleksija o človeku in smrti, o minevanju. *Posnetek Tone Pavček se je rodil pred 95 leti (1928) v Šentjuriju pri Mirni Peči na Dolenjskem.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik
Pravnik, zapisan planinstvu
Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa je bil na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega Sokola v Novem mestu.*Posnetek Je povedal vnuk dr. Andrej Rosina. Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je Svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Znana je njegova prepričljiva izjava:
»Denar je slovenski, če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in naš denar …«
Franjo Rosina se je rodil pred 160 leti (1863) v Leskôvici pri Šmartnem pri Litiji.
Janez Frančišek Gnidovec je po maturi vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil po mašniškem posvečenju kaplan v Idriji in v Vipavi. Škof Bonaventura Jeglič ga je poslal na Dunaj, kjer je leta 1904 doktoriral iz filozofije. Ob odprtju Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano, jeseni 1905, je bil Janez Gnidovec imenovan za njihovega ravnatelja. Papež Pij XI. ga je 29. oktobra 1924 imenoval za škofa v Skopju. Ta škofovski položaj je bil zelo izpostavljen po eni strani pritiskom beograjskih oblasti in albanskih narodnih voditeljev. V Skopju je zgradil zavetišče za zapuščene otroke in bil zaradi bližine tako pravoslavnim kot muslimanom med preprostim ljudstvom zelo priljubljen. Pred 50 leti (1973) se je v ljubljanski nadškofiji začel postopek za njegovo beatifikacijo. Škof Janez Gnidovec se je rodil pred 150 leti (1873) v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec pri Žužemberku.
Pravnik Miha Potočnik je bil 14 let predsednik Planinske zveze Slovenije, potem pa njen častni predsednik. Med drugim je bil med ustanovitelji mednarodne zveze gorskih reševalcev in pobudnik uzakonjenja Triglavskega narodnega parka. Bil je navdušen planinec in gorski reševalec. V navezi s Čopom in Tominškom – pozneje so jih imenovali “zlata naveza” – je že pred vojno preplezal veliko prvenstvenih smeri. Zaigral je tudi v prvem slovenskem planinskem in hkrati celovečernem filmu v Kraljestvu Zlatoroga in nato še v drugem celovečernem filmu Triglavske strmine. Skupaj s profesorjem Sajetom je sestavil prvo besedilo za slovensko ustavo leta 1963, kjer je pisalo: Ž: "Delovni ljudje imajo pravico delati in živeti v zdravem okolju." Tedaj je bilo to nekaj povsem novega. Bil je prvi predsednik sveta Triglavskega narodnega parka. Nekaj svojih planinskih izkušenj je opisal v knjigi “Srečanje z gorami”, leta 1978 pa je sodeloval pri pisanju monografije “Triglav, gora in simbol”. Pravnik, alpinist in gorski reševalec dr. Miha Potočnik – bil je tudi eden najzvestejših sodelavcev Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije – se je rodil leta 1907 na Belci pri Mojstrani.
Pesnik in prevajalec Tone Pavček je leta 1954 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, bil nato novinar pri časopisih Ljubljanski Dnevnik in Ljudska pravica, pozneje novinar in urednik na Radioteleviziji Ljubljana, ravnatelj Mladinskega gledališča, nato pa skoraj tri desetletja glavni urednik Cankarjeve založbe. Pesmi je začel objavljati kmalu po koncu druge svetovne vojne v »Mladinski reviji«, leta 1953 pa se je ustvarjalno proslavil skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem v sloviti zbirki »Pesmi štirih«. Pozneje je razvil poezijo, v kateri se prepletajo vitalizem, deziluzija, erotika, lirika narave in refleksija o človeku in smrti, o minevanju. *Posnetek Tone Pavček se je rodil pred 95 leti (1928) v Šentjuriju pri Mirni Peči na Dolenjskem.
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Neveljaven email naslov