Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane
Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti
Začetek splošne elektrifikacije Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraj Kostanjevica se je razvil na otoku v reki Krki na Dolenjskem blizu nekdanjega gradu Landestrost, ki je bil obmejna spanheimska trdnjava, in je kmalu postal pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnjem toku Krke. Okoli leta 1300 je Henrik Koroški Kostanjevici podelil privilegij; ta je postal vzorec, po katerem so pozneje podeljevali mestne pravice tudi manjšim krajem. Že prej (leta 1234) pa je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ob naselju ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil številna posestva. Samostan je bil bogat, nekoliko slabše mu je šlo le v obdobju turških vpadov. Ko je v drugi polovici 18. stoletja cesar Jožef II. izdal zakon o zaprtju samostanov, so na današnji dan leta 1785 razpustili tudi kostanjeviškega. Njegovo bogato knjižnico (imela je več kot dva tisoč knjig) so pozneje po nizki ceni prodali na dražbi; ostanek, ki ga danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je le del nekdanjega knjižnega bogastva cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki.
Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom "Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900". Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil leta 1847 v Ivanjkovcih.
Trenutek, ko je aprila 1883 v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem – to se je zgodilo komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko –, štejemo za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije. Še v obdobju prve svetovne vojne je začelo poslovati Mestno elektriško podjetje, ki ga je vodil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga. Ko je bila leta 1918 zgrajena hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi, in leto dni pozneje še daljnovod med Falo in Mariborom, je bilo mesto 2. oktobra 1920 povezano s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem, ki ga je gradilo Mestno elektriško podjetje. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, na katerih je električna razsvetljava zamenjala plinsko.
Skladatelj, muzikolog, pisatelj, publicist in bibliotekar Metod Milač je kot gimnazijec, član tako imenovane desne ilegale in pripadnik Državne obveščevalne službe Jugoslovanske vojske v domovini doživel italijansko internacijo na Rabu, prisilno delo v Auschwitzu in leta 1945 odhod na Koroško. Po štirih letih bivanja v avstrijskih taboriščih za izgnance se je leta 1950 izselil v Združene države Amerike in se naslednjih dvanajst let ob študiju preživljal kot tovarniški delavec. Leta 1962 je diplomiral iz glasbe, in leta 1991 doktoriral. Po magisteriju še iz bibliotekarstva je postal bibliotekar glasbenega oddelka na univerzi Syracuse v ameriški zvezni državi New York, kjer je bil zaposlen več kot trideset let in je kariero sklenil kot oddelčni direktor knjižnic te univerze. Milač je bil ustanovitelj in prvi vodja Pevskega zbora Korotan v Clevelandu. *Posnetek Objavil je več muzikoloških in zgodovinskih člankov, 1961 pa kantato za soliste, zbor in orkester »Pozdravljena zemlja« na besedilo Pavleta Borštnika. Skladatelj in bibliotekar Metod Milač, ki je svojo družinsko in vojno pot leta 2003 opisal v knjigi »Kdo solze naše posuši«, se je rodil pred 99 leti (1924) na Prevaljah.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane
Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti
Začetek splošne elektrifikacije Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraj Kostanjevica se je razvil na otoku v reki Krki na Dolenjskem blizu nekdanjega gradu Landestrost, ki je bil obmejna spanheimska trdnjava, in je kmalu postal pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnjem toku Krke. Okoli leta 1300 je Henrik Koroški Kostanjevici podelil privilegij; ta je postal vzorec, po katerem so pozneje podeljevali mestne pravice tudi manjšim krajem. Že prej (leta 1234) pa je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ob naselju ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil številna posestva. Samostan je bil bogat, nekoliko slabše mu je šlo le v obdobju turških vpadov. Ko je v drugi polovici 18. stoletja cesar Jožef II. izdal zakon o zaprtju samostanov, so na današnji dan leta 1785 razpustili tudi kostanjeviškega. Njegovo bogato knjižnico (imela je več kot dva tisoč knjig) so pozneje po nizki ceni prodali na dražbi; ostanek, ki ga danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je le del nekdanjega knjižnega bogastva cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki.
Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom "Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900". Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil leta 1847 v Ivanjkovcih.
Trenutek, ko je aprila 1883 v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem – to se je zgodilo komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko –, štejemo za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije. Še v obdobju prve svetovne vojne je začelo poslovati Mestno elektriško podjetje, ki ga je vodil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga. Ko je bila leta 1918 zgrajena hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi, in leto dni pozneje še daljnovod med Falo in Mariborom, je bilo mesto 2. oktobra 1920 povezano s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem, ki ga je gradilo Mestno elektriško podjetje. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, na katerih je električna razsvetljava zamenjala plinsko.
Skladatelj, muzikolog, pisatelj, publicist in bibliotekar Metod Milač je kot gimnazijec, član tako imenovane desne ilegale in pripadnik Državne obveščevalne službe Jugoslovanske vojske v domovini doživel italijansko internacijo na Rabu, prisilno delo v Auschwitzu in leta 1945 odhod na Koroško. Po štirih letih bivanja v avstrijskih taboriščih za izgnance se je leta 1950 izselil v Združene države Amerike in se naslednjih dvanajst let ob študiju preživljal kot tovarniški delavec. Leta 1962 je diplomiral iz glasbe, in leta 1991 doktoriral. Po magisteriju še iz bibliotekarstva je postal bibliotekar glasbenega oddelka na univerzi Syracuse v ameriški zvezni državi New York, kjer je bil zaposlen več kot trideset let in je kariero sklenil kot oddelčni direktor knjižnic te univerze. Milač je bil ustanovitelj in prvi vodja Pevskega zbora Korotan v Clevelandu. *Posnetek Objavil je več muzikoloških in zgodovinskih člankov, 1961 pa kantato za soliste, zbor in orkester »Pozdravljena zemlja« na besedilo Pavleta Borštnika. Skladatelj in bibliotekar Metod Milač, ki je svojo družinsko in vojno pot leta 2003 opisal v knjigi »Kdo solze naše posuši«, se je rodil pred 99 leti (1924) na Prevaljah.
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov