Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani
Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov
Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujčan Franta Komel se je kot gimnazijec pridružil partizanom, sodeloval v napadu na nemško posadko v Bučki ter bil politični komisar Pohorskega odreda, pa tudi leta 1944 pri Svetem Primožu na Pohorju ustanovljene Zidanškove brigade. *Posnetek V Jugoslovanski armadi je končal vojaško akademijo, dosegel čin polkovnika, uvedel rabo statistike za vojaške potrebe in leta 1964 zapustil vojaško službo. Pozneje je bil trinajst let direktor Statističnega urada Slovenije ter v letih od 1981 do 1985 direktor Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu. Franta Komel je zasnoval teorijo registrov po nordijskih vzorih ter vizionarsko postavil temelje racionalizacijam, ki jih omogoča uporaba podatkov večnamensko organiziranih administrativnih evidenc. Njegova ekipa je na Statističnem uradu Slovenije v sedemdesetih letih pripravila tri osnovne registre podatkov, ki jih je bilo mogoče obdelovati zaradi tehnologije, ki je tedaj že omogočala obdelavo velikih količin podatkov in uporabo enotnih, med seboj povezanih identifikatorjev. To so bili: centralni register prebivalstva z uvedbo enotne matične številke občana kot identifikatorja posameznika, register teritorialnih enot ter register organizacij in skupnosti. Tako je Slovenija dobila prvi sodoben in vsestransko uporaben sistem podatkov.
Statistik Franta Komel se je rodil pred 100 leti (1924) na Ptuju.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani
Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov
Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujčan Franta Komel se je kot gimnazijec pridružil partizanom, sodeloval v napadu na nemško posadko v Bučki ter bil politični komisar Pohorskega odreda, pa tudi leta 1944 pri Svetem Primožu na Pohorju ustanovljene Zidanškove brigade. *Posnetek V Jugoslovanski armadi je končal vojaško akademijo, dosegel čin polkovnika, uvedel rabo statistike za vojaške potrebe in leta 1964 zapustil vojaško službo. Pozneje je bil trinajst let direktor Statističnega urada Slovenije ter v letih od 1981 do 1985 direktor Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu. Franta Komel je zasnoval teorijo registrov po nordijskih vzorih ter vizionarsko postavil temelje racionalizacijam, ki jih omogoča uporaba podatkov večnamensko organiziranih administrativnih evidenc. Njegova ekipa je na Statističnem uradu Slovenije v sedemdesetih letih pripravila tri osnovne registre podatkov, ki jih je bilo mogoče obdelovati zaradi tehnologije, ki je tedaj že omogočala obdelavo velikih količin podatkov in uporabo enotnih, med seboj povezanih identifikatorjev. To so bili: centralni register prebivalstva z uvedbo enotne matične številke občana kot identifikatorja posameznika, register teritorialnih enot ter register organizacij in skupnosti. Tako je Slovenija dobila prvi sodoben in vsestransko uporaben sistem podatkov.
Statistik Franta Komel se je rodil pred 100 leti (1924) na Ptuju.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov