Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat se podajamo na območje, ki bi ga lahko opisali kot »razgibano primorsko zavetje na robu Alp« – tako so zapisali na uradni spletni strani občine Cerkno, ki je del goriške statistične regije. Po površini Cerkno sodi med 50 največjih slovenskih občin, meri 132 kvadratnih kilometrov, glede na število prebivalcev pa se z nekaj manj kot 4.600 prebivalci uvršča v zlato sredino med 212imi slovenskimi občinami. A bolj kot številke nas zanima, kaj vse je v Cerknem moč videti in doživeti, pa tudi, kako na te kraje gledajo domačini.
Cerkno je prepredeno z naravnimi in kulturnimi spomeniki, ki jim poseben čar dajeta reliefna razgibanost in odmaknjenost
Cerkno je upravno, gospodarsko in kulturno središče razgibane Cerkljanske pokrajine, ujete med Primorsko in Gorenjsko. Zgodovinsko gledano je bilo vselej nekje na obrobju, na meji, tako da so se morali tudi ljudje znajti po svoje, pravi Milojka Magajne, kustosinja in vodja Cerkljanskega muzeja.
Mimo nas je potekala meja med Goriško in Kranjsko, potem pa državna oziroma rapalska meja med Italijo in Jugoslavijo, se pravi to območje je bilo odmaknjeno od tistih vsakokratnih upravnih središč in zato so ljudje tu razvili neko svoje življenje. Ti kraji so še danes nekoliko težje dostopni, saj pri cestnih povezavah še vedno malo zaostajamo.
… kar pa ni nujno slabo, pravi Anja Tušar, ki sodi v mlajšo generacijo Cerkljank in je na te kraje zelo navezana.
Izboljšanje prometnih povezav je dvorezen meč, gospodarstvo stremi k temu, da bodo povezave vse boljše, turizem tudi, po eni strani se pa s tem izgublja tudi pristnost narave – več ljudi, več smeti.
Reliefna razgibanost, raznolikost in odmaknjenost pa daje poseben čar tudi cerkljanskim znamenitostim. Med njimi prednjači partizanska bolnica Franja s svojo zgodbo o človečnosti in solidarnosti, kar se je izkazalo tudi letos, ko smo jo Slovenci znova začeli odkrivati. Podobno je s še eno znamenitostjo, za katero se je treba odpeljati proti jugu, do vasi Šebrelje. Tam so arheologi leta 1995 med izkopavanji v jami Divje babe našli neandertalčevo piščal, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu, razlaga član Turističnega društva Šebrelje, Drago Polak.
Ko ti obiskovalcu predstaviš in mu daš v roko kost, ki je stara najmanj 50 oziroma 60 tisoč let, nekateri sploh ne verjamejo, da je to res. Obiskovalcem tudi povem, da mora vsak, ki se kakorkoli ukvarja z glasbo, vsaj enkrat v življenju obiskati jamo Divje babe, saj se je tukaj začela glasba.
Še ena cerkljanska posebnost so tudi laufarji, ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji, močan element lokalne identitete Cerknega in njegovih prebivalcev. Laufarija že stoletja poteka po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašajo iz roda v rod, priljubljena pa je tudi med mlajšimi generacijami.
Tokrat se podajamo na območje, ki bi ga lahko opisali kot »razgibano primorsko zavetje na robu Alp« – tako so zapisali na uradni spletni strani občine Cerkno, ki je del goriške statistične regije. Po površini Cerkno sodi med 50 največjih slovenskih občin, meri 132 kvadratnih kilometrov, glede na število prebivalcev pa se z nekaj manj kot 4.600 prebivalci uvršča v zlato sredino med 212imi slovenskimi občinami. A bolj kot številke nas zanima, kaj vse je v Cerknem moč videti in doživeti, pa tudi, kako na te kraje gledajo domačini.
Cerkno je prepredeno z naravnimi in kulturnimi spomeniki, ki jim poseben čar dajeta reliefna razgibanost in odmaknjenost
Cerkno je upravno, gospodarsko in kulturno središče razgibane Cerkljanske pokrajine, ujete med Primorsko in Gorenjsko. Zgodovinsko gledano je bilo vselej nekje na obrobju, na meji, tako da so se morali tudi ljudje znajti po svoje, pravi Milojka Magajne, kustosinja in vodja Cerkljanskega muzeja.
Mimo nas je potekala meja med Goriško in Kranjsko, potem pa državna oziroma rapalska meja med Italijo in Jugoslavijo, se pravi to območje je bilo odmaknjeno od tistih vsakokratnih upravnih središč in zato so ljudje tu razvili neko svoje življenje. Ti kraji so še danes nekoliko težje dostopni, saj pri cestnih povezavah še vedno malo zaostajamo.
… kar pa ni nujno slabo, pravi Anja Tušar, ki sodi v mlajšo generacijo Cerkljank in je na te kraje zelo navezana.
Izboljšanje prometnih povezav je dvorezen meč, gospodarstvo stremi k temu, da bodo povezave vse boljše, turizem tudi, po eni strani se pa s tem izgublja tudi pristnost narave – več ljudi, več smeti.
Reliefna razgibanost, raznolikost in odmaknjenost pa daje poseben čar tudi cerkljanskim znamenitostim. Med njimi prednjači partizanska bolnica Franja s svojo zgodbo o človečnosti in solidarnosti, kar se je izkazalo tudi letos, ko smo jo Slovenci znova začeli odkrivati. Podobno je s še eno znamenitostjo, za katero se je treba odpeljati proti jugu, do vasi Šebrelje. Tam so arheologi leta 1995 med izkopavanji v jami Divje babe našli neandertalčevo piščal, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu, razlaga član Turističnega društva Šebrelje, Drago Polak.
Ko ti obiskovalcu predstaviš in mu daš v roko kost, ki je stara najmanj 50 oziroma 60 tisoč let, nekateri sploh ne verjamejo, da je to res. Obiskovalcem tudi povem, da mora vsak, ki se kakorkoli ukvarja z glasbo, vsaj enkrat v življenju obiskati jamo Divje babe, saj se je tukaj začela glasba.
Še ena cerkljanska posebnost so tudi laufarji, ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji, močan element lokalne identitete Cerknega in njegovih prebivalcev. Laufarija že stoletja poteka po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašajo iz roda v rod, priljubljena pa je tudi med mlajšimi generacijami.
Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno.
Leksikon slovenskih krajevnih imen pravi, da imamo v Sloveniji vsaj 7 krajev z imenom Podpeč. Darja Pograjc se je odpravila v Podpeč, ki se nahaja v občini Brezovica, in pri domačinih preverila, kaj je treba o tem kraju vedeti in česa ne smete izpustiti, če se tja odpravite na izlet. V tretjih zimskih Napotkih razkrije tudi, da se boste domačinom zamerili, če se boste odpravili do »Podpeškega jezera«. Raje recite, da greste do »jezera pri Podpeči«. Tako se boste izmuznili marsikateri dvignjeni obrvi ali namrščenemu pogledu. V Napotkih izveste, zakaj.
Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km2 površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti.
V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta. Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …
Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji. Podrobneje v oddaji Napotki, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratnih naPOTkih se bomo odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znan železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti.
Čez Sočo se v Solkanu ne pne le kamniti železniški most z največjim kamnitim lokom na vsetu. Najprej je slovensko in italijansko deželo povezovala brv čez reko Sočo. O tem prvem mostu, ki zdaj ponovno povezuje oba bregova reke (le za pešče, kmalu tudi za kolesarje), sta več povedala Brane Belingar in Andrej Černe.
Svoje spomine na dogajanje ob in na kamnitem Solkanskem mostu iz časov med in po drugi svetovni vojni je z nami delil Andrej Černe.
Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.
Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami slabih 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški v Vino nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu. Na Vino se je odpravil Bojan Leskovec.
Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske distance in upoštevamo dejstvo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz – Tito in Jure K. Čokl.
Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov. Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.
Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države.
5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?
Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?
NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah ….
Neveljaven email naslov