Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
10366 epizod
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Prečesali smo športno zgodovino, ki je zaradi pandemije in vojne že trpela. Pomagal nam je doktor zgodovine in sociologije Tomaž Pavlin
Marsikateri ljubitelj športa si te dni vrti posnetke športnih vrhuncev iz preteklosti. Skok v zgodovino, a na drugačen način, smo si privoščili z doktorjem zgodovine in sociologije Tomažem Pavlinom. Ponujamo ugotovitve, kaj se lahko iz zgodovine športa naučimo za snovanje prihodnosti, ki jo bo seveda zaznamoval hipni položaj v svetu.
Docent Fakultete za šport, ki je dodobra raziskal slovensko zgodovino ukvarjanja s športom, za uvod razlaga največjo dilemo, v kateri se je znašel šport v zadnjih desetletjih. Profesionalizem na najvišji ravni je ob razvoju zabrisal korenine in izvor.
Bolj ko so športne panoge postajale globalne, bolj ko je v ospredje stopal kapital, težje je bilo ohranjati konkurenčnost na najvišji ravni. Morda je trenutek pravi za vnovičen preobrat.
“V minulih osmih desetletjih (o. p. od druge svetovne vojne) je šport z amaterizma prešel na profesionalizem. V Evropi so bili nogometaši po drugi svetovni vojni še amaterji, potem pa se je začel proces prehajanja najprej v prikriti in nato končno tudi v odkriti profesionalizem. Amaterski šport je v veliki meri seveda slonil na entuziazmu. Nato se je z razvojem gledalo prve lige, razkorak se je povečeval. Delo z mladimi in ekipami v nižjih ligah je vezano na entuziazem. Če se zgodi entuziazem, bodo velike ekipe izgubile priliv tekmovalcev. Mogoče nas bodo zdaj razmere prisilile, da se obrnemo k svojemu, domačemu okolju. To je bilo v nekem obdobju povsem normalno.” – Tomaž Pavlin
Pripravili smo še en prispevek, v katerem smo pogledali, kateri športni dogodki so v preteklosti odpadli. Zaradi pandemije zgodovina piše le eno veliko odpoved.
Za domačo nalogo v omari poiščite kakšen star dres, majico ali čepico in se spomnite, za koga ste stiskali pesti v mladosti. Najmlajši pa lahko v teh dneh v družinskem krogu okrepijo vezi in izvejo kakšno zanimivo športno doživetje svojih staršev.
Grajenje pripadnosti in identitete, tudi športne, zahteva primerno okolje. V teh dneh ga lahko začnete graditi v družinskem krogu, ob vrnitvi športa pa z malo nostalgije obiščite kakšno tekmo svojega kluba iz mladosti – pa tudi če v tem hipu igra v tretji ligi.
Na združenem evropskem prvenstvu v Münchnu se začenjajo tudi atletska tekmovanja. V areno bo stopil tudi najboljši slovenski namiznoteniški igralec Darko Jorgić. Plavalcem pa se evropsko prvenstvo v Rimu počasi izteka.
Tim Gajser je znova na vrhu razpredelnice svetovnega prvenstva v elitnem razredu. Za Štajercem je vrhunska sezona, v kateri je prevladoval od uvodnega nastopa. Združeno evropsko prvenstvo v Münchnu je tudi že ponudilo prve slovenske medalje, v ospredju pa je olimpijska prvakinja Janja Garnbret.
Osrednje športno tekmovanje sredi avgusta je nedvomno združeno evropsko prvenstvo, ki poteka v Münchnu, kjer na najvišja mesta merijo tudi slovenski športniki. Janja Garnbret je celo med uradnimi zvezdnicami tekmovanja. Bo pa to nedelja, ko bo Tim Gajser znova postal svetovni prvak v motokrosu, nov uspeh mu lahko prepreči le kakšna nepredvidljivost na progi. Dodali bomo še košarkarski odmev iz Carigrada.
Na združenem evropskem prvenstvu devetih športnih panog v Münchnu bo Janja Garnbret lovila medaljo, ki je edine še nima v svoji zbirki. Želi si postati evropska prvakinja v težavnosti. V finalu pa ne bo osamljena Slovenka. Po moškem se začenja tudi žensko državno prvenstvo v nogometu in takoj za uvod bomo spremljali derbi med Olimpijo in Pomurjem v Ljubljani. Dodali bomo še nekaj odmevov iz košarkarske reprezentance, ki je na turnirju v Carigradu.
Dočakali smo obdobje v letu, ki nam bo na športnem področju ponudilo kar deset evropskih prvenstev hkrati. Devet jih bo gostil Muenchen, plavalci bodo zbrani v Rimu. Tui slovenske odprave bodo v svojih vrstah imele nekaj favoritov za visoka mesta in tudi odličja.
Avgust je že vrsto let čas, ko se tudi evropski smučarji odpravijo na južno poloblo, da bi opravili nekaj treninga na snežni podlagi. Po dveh letih suše zaradi kovida se bodo odpravili na jug tudi slovenski smučarji. Dodali bomo še prve odmeve po šahovski olimpijadi, ki je bila prvič v Indiji. Najbolj nas bo zanimal slovenski pogled na to največje šahovsko tekmovanje na svetu, na katerem je nastopilo kar 188 držav.
S slovenskega zornega kota bosta na športnem področju ob koncu poletja brez dvoma v ospredju evropsko prvenstvo v košarki in svetovno v odbojki.
Za nami so štirje krogi 32. državnega prvenstva v nogometu. Ob vseh težavah pri Olimpiji je največje presenečenje, da so prav zeleno-beli iz prestolnice ta čas na vrhu razpredelnice, in to brez oddane točke. Očitno je bil izbor novega trenerja, Španca Alberta Riere, zadetek v polno. Dodali bomo še nekaj juda, saj je minilo deset let od zlate olimpijske medalje Urške Žolnir v Londonu. Bila je prva slovenska športnica, ki je na največjem tekmovanju slišala Zdravljico.
Slovenski košarkarji so v Celju odigrali drugo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom. Po uspehu z Nizozemci so bili tokrat nasproti Črnogorci, ki na evropski lestvici merijo višje od »tulipanov«. Slovenija je tudi to tekmo odigrala brez svojih najboljših igralcev. Poletna velika nagrada v smučarskih skokih se je z juga Poljske preselila pod Alpe, slovenske skakalke pa so še naprej vrh v ženskih skokih. Ta nedelja že lahko prinese nov naslov svetovnega prvaka v motokrosu za Tima Gajserja.
Med športi, ki bodo prisotni na bližnjem t. i. super evropskem prvenstvu v Muenchnu, bo tudi gimnastika. Nekdaj je slovenskemu športu prinašala številna odličja, trenutno pa smo Slovenci precej oddaljeni od najboljših. Morda bo na Bavarskem nov mejnik.
Vse bliže so tekme slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, kjer bo Slovenija po petih letih branila evropski naslov. Slovenci v teh dneh v Celju še igrajo pripravljalne tekme. Tokrat s Črno Goro. Košarki dodajamo še golf, saj so slovenske igralke našle pot tudi med najboljše v tej panogi, ki smo jo običajno šteli le za prestižno. O zadnjem major turnirju sezone.
Naslednji teden se bo v Münchnu začelo veliko evropsko prvenstvo, ki bo na enem kraju, v Olimpijskem parku, predstavilo kar devet športnih panog. V našem petkovem popoldanskem Navalu predstavljamo priprave telovadcev in športnih plezalcev na izzive na Bavarskem.
Nogometaši Maribora bodo v tem poletju odigrali najmanj še tri evropske tekme. So v igri za napredovanje v evropsko jesen v Ligi Evropa, kot uteha je mogoč tudi preboj v Konferenčno ligo. Slovenski košarkarji bodo s prvim septembrskim dnem v Nemčiji začeli branjenje naslova evropskih prvakov. Zdaj so še pri pripravljalnih tekmah. Za uvod so se v Celju merili z Nizozemci.
Neveljaven email naslov