Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinarka Marta Verginella dela v Ljubljani, živi pa v Trstu. Spregovorila je o togosti javnega sektorja, totalitarizmu, feminizmu, Slovenki in njej ljubem morju
Ugledna mednarodna zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella je končala študij zgodovine v Trstu in že takrat in tam jo je bolj kot politična zgodovina pritegnilo delovanje na robu med zgodovinopisjem in antropologijo, preučevanje zgodovine družine in zgodovine mentalitete po takratnih zgledih iz anglosaškega območja.
Za doktorat na ljubljanski Filozofski fakulteti je preučila več kot 1000 oporok in izdala delo Ekonomija odrešenja in preživetja. Odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. Pozneje se je vsaj dotaknila tudi političnih dinamik v zgodovini s svojim lastnim metodološkim biografskim in mikrozgodovinskim pristopom. Njeno delo Meja drugih (s podnaslovom Primorsko vprašanje in slovenski spomin) je leta 2008 sprva izšlo v italijanščini in bilo tisto leto med najbolj prodajanimi esejističnimi deli v Italiji.
"Severno Jadransko regijo bi zaradi zgoščene in travmatične zgodovine lahko imenovali tudi zgodovinski laboratorij,« je prepričana dr. Marta Verginella."
Trenutno vodi največji raziskovalni projekt s področja družboslovja pri nas, ki ga z nekaj več kot dvema milijonoma evrov financira Evropski raziskovalni svet. Petletni projekt z naslovom Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region se ukvarja z raziskavo o vlogi in položaju žensk v severovzhodnem jadranskem območju v prejšnjem stoletju.
"Če je podjetniški sektor zelo elastičen (…), pa lahko govorim o zelo veliki togosti slovenskega javnega sektorja, kjer se kažejo raznovrstne zanke. Čeprav raziskovanje financira Evropska komisija, ima vsaka država svoja pravila igre in v Sloveniji so nekatere težave pri udejanjanju projekta."
Dr. Marta Verginella se sprva v okviru svojega zgodovinskega preučevanja ni nameravala ukvarjati z zgodovino žensk in študijami spola, saj se ji je tema zdela že "preživeta". Zadnja desetletja pa vse bolj ugotavlja, da ni tako. Izdala je številna dela s tega področja. Leta 2007 je bila članica uredniškega odbora odmevnega zbornika Pozabljena polovica, v katerem so bile pod vodstvom dr. Alenke Šelih zbrane biografije 129 žensk z različnih poklicnih področij, ki so delovale na Slovenskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja.
Konec leta 2017 je izšel zbornik Slovenka, katerega urednica je bila dr. Verginella. V njem je bilo pravzaprav prvič v zgodovini obravnavano izhajanje prve ženske revije s tem imenom. Izhajala je nekaj let pred 120-imi leti v Trstu, ki je bil takrat kulturno in miselno naprednejši od Ljubljane.
Dr. Marta Verginella je leta 2006 postala prva redna profesorica na oddelku za zgodovino v Ljubljani. To je samo po sebi zelo povedno dejstvo, ki priča o moško – ženskih razmerjih pri nas. Predava občo zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine.
"Stigmatizacija feministk in feminizma, ki se še vedno dogaja v slovenskem prostoru, je izraz atavizma, ruralno konservativnega okolja, ki ima težave z modernizacijo."
Marta Verginella dela v Ljubljani, živi pa v Trstu, saj se, kot pravi, nikoli ne bi mogla odreči bližini morja. »Čeprav vožnja postaja naporna, mi je v veselje. In tako kot me napade rahla radost, ko se vračam proti Trstu, že pri Postojni, še bolj pa, ko zagledam morje, - prav tako me napade rahla evforija tudi, ko zagledam Ljubljanski grad. Tega, kar ima Trst, Ljubljana nima in obratno. Nikoli pa se ne bi mogla odreči bližini morja in temu, kar mi pomeni že od otroštva.«
Sicer pa naši nedeljski gostji pomenijo vir veselja in navdušenja še leposlovne knjige in filmi. Pa tudi glasba. Ob pogovoru je izbrala Norah Jones, Macy Gray in skladbo Auschwitz italijanskega kantavtorja Francesca Guccinija.
861 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Zgodovinarka Marta Verginella dela v Ljubljani, živi pa v Trstu. Spregovorila je o togosti javnega sektorja, totalitarizmu, feminizmu, Slovenki in njej ljubem morju
Ugledna mednarodna zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella je končala študij zgodovine v Trstu in že takrat in tam jo je bolj kot politična zgodovina pritegnilo delovanje na robu med zgodovinopisjem in antropologijo, preučevanje zgodovine družine in zgodovine mentalitete po takratnih zgledih iz anglosaškega območja.
Za doktorat na ljubljanski Filozofski fakulteti je preučila več kot 1000 oporok in izdala delo Ekonomija odrešenja in preživetja. Odnos do življenja in smrti na tržaškem podeželju. Pozneje se je vsaj dotaknila tudi političnih dinamik v zgodovini s svojim lastnim metodološkim biografskim in mikrozgodovinskim pristopom. Njeno delo Meja drugih (s podnaslovom Primorsko vprašanje in slovenski spomin) je leta 2008 sprva izšlo v italijanščini in bilo tisto leto med najbolj prodajanimi esejističnimi deli v Italiji.
"Severno Jadransko regijo bi zaradi zgoščene in travmatične zgodovine lahko imenovali tudi zgodovinski laboratorij,« je prepričana dr. Marta Verginella."
Trenutno vodi največji raziskovalni projekt s področja družboslovja pri nas, ki ga z nekaj več kot dvema milijonoma evrov financira Evropski raziskovalni svet. Petletni projekt z naslovom Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region se ukvarja z raziskavo o vlogi in položaju žensk v severovzhodnem jadranskem območju v prejšnjem stoletju.
"Če je podjetniški sektor zelo elastičen (…), pa lahko govorim o zelo veliki togosti slovenskega javnega sektorja, kjer se kažejo raznovrstne zanke. Čeprav raziskovanje financira Evropska komisija, ima vsaka država svoja pravila igre in v Sloveniji so nekatere težave pri udejanjanju projekta."
Dr. Marta Verginella se sprva v okviru svojega zgodovinskega preučevanja ni nameravala ukvarjati z zgodovino žensk in študijami spola, saj se ji je tema zdela že "preživeta". Zadnja desetletja pa vse bolj ugotavlja, da ni tako. Izdala je številna dela s tega področja. Leta 2007 je bila članica uredniškega odbora odmevnega zbornika Pozabljena polovica, v katerem so bile pod vodstvom dr. Alenke Šelih zbrane biografije 129 žensk z različnih poklicnih področij, ki so delovale na Slovenskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja.
Konec leta 2017 je izšel zbornik Slovenka, katerega urednica je bila dr. Verginella. V njem je bilo pravzaprav prvič v zgodovini obravnavano izhajanje prve ženske revije s tem imenom. Izhajala je nekaj let pred 120-imi leti v Trstu, ki je bil takrat kulturno in miselno naprednejši od Ljubljane.
Dr. Marta Verginella je leta 2006 postala prva redna profesorica na oddelku za zgodovino v Ljubljani. To je samo po sebi zelo povedno dejstvo, ki priča o moško – ženskih razmerjih pri nas. Predava občo zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine.
"Stigmatizacija feministk in feminizma, ki se še vedno dogaja v slovenskem prostoru, je izraz atavizma, ruralno konservativnega okolja, ki ima težave z modernizacijo."
Marta Verginella dela v Ljubljani, živi pa v Trstu, saj se, kot pravi, nikoli ne bi mogla odreči bližini morja. »Čeprav vožnja postaja naporna, mi je v veselje. In tako kot me napade rahla radost, ko se vračam proti Trstu, že pri Postojni, še bolj pa, ko zagledam morje, - prav tako me napade rahla evforija tudi, ko zagledam Ljubljanski grad. Tega, kar ima Trst, Ljubljana nima in obratno. Nikoli pa se ne bi mogla odreči bližini morja in temu, kar mi pomeni že od otroštva.«
Sicer pa naši nedeljski gostji pomenijo vir veselja in navdušenja še leposlovne knjige in filmi. Pa tudi glasba. Ob pogovoru je izbrala Norah Jones, Macy Gray in skladbo Auschwitz italijanskega kantavtorja Francesca Guccinija.
Emil Tedeschi je pred skoraj tridesetimi leti ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 5.300 ljudi. Atlantic Grupa je lastnica legendarnih slovenskih blagovnih znamk; od Barcaffeja do Cockte. Tedeschi je slovenski javnosti postal znan ob združevanju košarkarskih klubov iz Ljubljane in Zagreba. Srčno verjame v Cedevito Olimpijo. Prepričan je, da lahko klub v Evropi poseže po najvišjih mestih. Zanj v športu in poslu ni nič nemogoče. Vedno najde nove izzive: "Vsak, ki misli, da je v svojem poslu dosegel vrh, mora zamenjati posel ali se upokojiti." Eden najbogatejših Hrvatov je velik ljubitelj glasbe, svoje prve honorarje in plačo je zapravil za plošče. Enkrat tedensko vodi radijsko oddajo, občasno nastopa kot DJ.
Gozdarski inženir, ki je večino svoje kariere preživel v Triglavskem narodnem parku, 4 leta je bil tudi direktor parka, po prepričanju in delovanju predvsem naravovarstvenik, planinec, podpredsednik Planinske zveze, postane na začetku leta 2018 direktor Kobariškega muzeja, enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. Na prvi pogled velik odmik od vsega kar je počel doslej, ampak v bistvu sploh ne – spet gre za varovanje in spet gre za dediščino. O prihodnosti Kobariškega muzeja, ki se v bistvu živi sam in je bil letos zaradi korona krize prvič v 30 letni zgodovini 50 dni v kosu zaprt, pa o njegovi sestrski fundaciji Pot miru, je tekla beseda. Seveda ni šlo brez Triglavskega narodnega parka, vizija po kateri se edini slovenski narodni park še vedno ravna, je prav delo Martina Šolarja. S tem je povezana tudi njegova teza, da je varovanje narave in zavarovanih območij zrel dogovor družbe, ki ima svojo ceno. Kakšna je ta cena in zakaj varovanje narave pri nas nima ambasadorja v izvršni veji oblasti? Martina Šolarja je gostil Aleš Smrekar.
Jakob J. Kenda je doktoriral iz fantazijske književnosti, ki mu je, kot pravi, v osnovni šoli pri zatikanju z branjem odprla pot v svet literature. Zanimanje za tovrstni žanr ga je pripeljejo tudi do knjig o mladem čarovniku Harryju Potterju, pod katere se je podpisal kot prevajalec. Ob tem pa ga mnogi poznajo tudi kot prvega Slovenca, ki je prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot. O tem je napisal roman, ki ni le dobro bran in uspešen, ampak tudi nagrajen za najboljše samozaložniško prozno delo, najboljši potopisni roman in najboljši literarni prvenec. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, o ustoličenju katere je razmišljal že ob poti skozi 14 ameriških zveznih držav kot o poti našega združevanja.
Pred desetimi leti se je v Splošni bolnišnici Jesenice zaposlil kot specialist internist, po štirih letih je postal direktor, izvedel reorganizacijo, izboljšal poslovanje in odnose v kolektivu. Ko je avgusta 2019 postal generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra, je vedel, da ne bo lahko, zagotovo pa ni niti slutil, kaj ga čaka. Dr. Janez Poklukar, ki je vajen delati ob nedeljah, je bil nedeljski gost Vala 202.
Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme. V osemdesetih so oblastniki v njihovi uniformiranosti iskali fašizem, potem so jih častili skorajda kot disidente in osvoboditelje, danes pa se zdi, da jih Trump in njega evropski avtokratski oboževalci, vključivši lokalne, nemara celo posnemajo. Jani Novak pa si, tako kot njegov Laibach, še vedno misli svoje. Z njim se pogovarja Miha Šalehar.
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
"Zlatarne odprte, knjigarne zaprte. Molk je zlato." To je ena izmed aktualnih besednih domislic Esada Babačića. Imenovali bi ga lahko tudi heroj ljubljanskih ulic. Panker, proleter, športni navdušenec, poet, Rožančev nagrajenec za zbirko esejev "Veš, mašina, svoj dolg." Združuje šport, glasbo in umetnost, razmišlja o hrepenenju, tihi večini in naivnosti, ki nas preveč stane: “Brez naivnosti ni revolucije. In to je danes težava. Ogromno naivnih ljudi je nehote pomagalo elitam. Pomagali so jih utrditi na strateških pozicijah.”
Čeprav diplomirani pravnik je dr. Božidar Jezernik profesionalno in znanstveno delo posvetil etnologiji in kulturni antropologiji. Več kot 20 let se je ukvarjal s preučevanjem življenja v ekstremnih razmerah, s koncentracijskimi taborišči. A teme raziskovanja dr. Božidarja Jezernika so zelo raznovrstne. V njegovih knjigah, ki jih je napisal več kot dvajset, obravnava tako ljubljanske spomenike, junake v slovenski folklori. Napisal je tudi knjigo o kavi, ki je na Kitajskem prejela nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih. Blizu mu je razsvetljenska miselnost, da je znanje tisto, kar izboljša človeka, pomemben pa je tudi spomin:"Če nimamo spomina, ne vemo, kdo smo in od kod prihajamo, in če ne vemo tega, od kod prihajamo, ne moremo vedeti niti, kje smo, kaj šele, kam gremo." Je strasten zbiralec porcelana in keramike, še zlasti tiste, ki je nastala v Libojah, pa tudi razglednic, ki so povezane s temami, ki jih obravnava v svojem raziskovalnem delu.
Tokratni nedeljski gost Timothy P. Carney ne verjame v gospodarsko razlago premikanja volilne baze. Njegova potovanja po ZDA so ga utrdila v prepričanju, da je za človeka najpomembnejša močna, notranje povezana skupnost, v kateri živi. Večji del ZDA pa se sooča z razpadom lokalnih skupnosti, ki se začne že pri razpadu družin, zapiranju cerkva in padcu kakovosti javnih šol. V takšnih okoliščinah umrejo ameriške sanje, ljudje zapadejo malodušju, večina politike pa jih prezre, češ, da se niso sposobni odzvati in prilagoditi spremembam. A namesto, da bi zamenjali ljudstvo, so leta 2016 zamenjali – politiko. Donald Trump je te ljudi znal nagovoriti. Čeprav ni izpolnil obljub, pa je prav verjetno, da ga bodo tokrat volili še enkrat. Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Tik preden se mu izteče mandat sedanjega Ježkovega nagrajenca, smo pred mikrofon povabili Marka Breclja. Legendarni glasbenik, mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist nas je potem povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastalo je nekaj drugačnega, kot je lahko načrtno in nenačrtno drugačen samo on.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, aktiven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne na civilno prebivalstvo. V Pakistanu je doživel bombni napad, raziskoval je tudi v Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu. V intervjuju tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih, civilnih žrtvah …
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.
Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.
Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.
Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.
Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.
Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.
Neveljaven email naslov