Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Eva Marn

22.04.2018


Eva Marn je mednarodna pravnica, ki je mednarodno diplomatsko kariero zamenjala za negotovo nevladniško življenje

"Moja mama še vedno žaluje za mojo potencialno lepo diplomatsko kariero. Človek deluje glede na svoje vrednote. Zdelo se mi je pomembno tisto, kar res rada počnem."

Pravi, da ne zna ločiti zasebnega od službenega in da je šla za svojimi idejami ter energijo, ki se je vzpostavila v določenem trenutku. "Ko smo s prijatelji ustanovili društvo Humanitas, se nismo spraševali, kako bomo preživeli."

Z otrokoma je odpotovala v Afriko: "Vsedli smo se v star avto Renault 19, napokali robo, kolesa in se odpravili ter pristali v Brukina Fasu, ki nama je z hčerko bila zelo všeč. Bila sem odprta za ideje in to, kar mi bo življenje prineslo. Otroka sta mi pozneje morda nekoliko očitala, da sem ju preveč vlačila naokrog, zdaj se mi pa zdi, da sta mi hvaležna. Tega obdobja se spomnita kot najlepšega."

Ko se je leta 2001 vrnila, je z Anico Mikuš Kos ustanovila ustanovo Skupaj. Potem pa se je zgodil Bush mlajši. Eva verjame v pravo, še posebej mednarodno: "Edini svetovni policaj so lahko Združini narodi, če ne, nimamo nobene reference, lahko vsak počne, kar se mu zazdi. Očitno v svetu še vedno velja prepričanje, da lahko z nasilnimi sredstvi in vsemi temi orožji prinesemo mir. To se mi zdi res popolnoma absurdno."

Leta 2003 je odšla v Irak in sodelovala v Živem ščitu, vendar so jo izgnali. Nedavno ji je pisal Turk, s katerim so se skupaj peljali, in se ji opravičil, da so ga Iračani zasliševali in pritiskali nanj, če pozna kakšne vohune.

"Rekel je, da jaz delam za CIA-o. Verjetno je bil to razlog, zakaj so me izgnali. Bilo je še kar dramatično. Prišli so s puškami, nas strpali v avte in odpeljali v Jordanijo. To je bilo tri dni pred bombandiranjem. Tako, da so mi naredili uslugo, na ta način sem se rešila."

Eva Marn je bila tudi predsednica platforme Sloga in direktorica IRD Slovenija. Spoznala je, da velikra razvojna industrija, sploh pa ameriška, deluje na neki drugi logiki. "Ne na osnovi altruizma, da bi hoteli boljši svet, ampak dobička.« Ogromno sredstev, ki naj bi šla za razvoj, gredo za njihovo lastno varnost, ali pa za po njihovih merilih približno ležerno življenje. Veliko zapravijo za administrativne stroške. "Za enako vsebino, ki jo neka slovenska nevladna organizacija naredi za 100.000 evrov, velika industrija uporabi pet ali vsaj tri krat toliko."

V zadnjem času se ukvarja z raziskovanjem dostopa do naravnih virov, konkretno s kopanjem zlata v Burkina Fasu, ki je v zadnjih 15 letih postal eden večjih izvoznikov zlata. "To, kar država dejansko od tega dobi, je veliko manj od vrednosti tega bogastva."

Pred dnevi se je vrnila iz Sierre Leone, z diamanti in zlatom bogate državi, kjer je bila opazovalka Evropske komisije na volitvah. "'Gengi' so bili ponovno v igri, ponovno so ustrahovali in napadali ljudi, nekaj je bilo tudi smrtnih žrtev. Napadov, ustrahovanj, pretepov, groženj je bilo res ogromno. In to imajo na vesti politični kandidati." V nasprotju z etnično je v družbi visoka verska tolerantna. "Hodijo eden k drugemu v mošejo, cerkev, ob obredih molijo vsak v svoji veri, ali pa celo en sam opravi oboje. To je vrednota, ki si je ne smejo pustiti zapraviti, nekaj takega smo imeli v Bosni." V tej zahodnoafriški državi je še vedno zelo razširjena boleča tradicija pohabljanja žensk: "Zelo veliko je obrezovanja ženskih genitalij."

Eve Marn se zelo dotika begunsko vprašanje. Spoznala je tudi družino, ki je že tri leta in pol v Istanbulu, otroci pa že šest let ne hodijo v šolo. "Ne moreš pomagati vsem, z njimi smo si bili blizu in sem jim hotela pomagati. V društvu Humanitas smo predlagali, dabi jih prek sistema preseljevanja pripeljali v Slovenijo. Mi bi skrbeli za njihovo integracijo." Po dveh letih se še vedno ni nič premaknilo.

"Popolnoma so obupani. Otroci delajo v tovarnah, ne morejo iti v šolo, nimajo za osnovne potrebščine. Res ne vem, zakaj ti birokratski mlini meljejo tako zelo dolgo."

Poudarja, da svet ni črno-bel. "Tudi med mirovniki in na sodišču za človekove pravice sem srečala ljudi vseh barv, egov, agend. Vsi imajo neke svoje zgodbe. Seveda so med temi, ki prihajajo, številni tolerantni, razgledani, izobraženi, delavni, so pa tudi kakšni, ki so bolj manipulanti, ali pa imajo mogoče tudi kaj drugega v sebi. O tem moramo govoriti, ne moremo samo idealizirati in govoriti, da prihajajo samo najbolj čudoviti ljudje, ali pa da prihajajo sami slabi, ki bodo ne vem kaj vse počeli. Prihajajo, ker imajo tam nek problem, s tem problemom se moramo ukvarjati in o vsem tem odkrito govoriti."

Izpostavlja pomen medkulturnega zavedanja, izobraževanja, kritičnega razmišljanja in komunikacije med ljudmi. "Moramo se umirjati in sprejemati, kar nam življenje prinese. Ne hudo misliti, ne misliti slabo, da nam nekdo nekaj hoče."

Zadnja leta ima Eva Marn svojo bazo v odprti skupnosti v Sončnem logu na Krasu, ki naj bi bil avtonomen prostor za druženje, delo in odklop. "Priznam, da pred petimi leti ne bi vedela, kako se posadi solato ali krompir, zdaj pa to počnemo. Pravi projekt je v resnici medsebojno komuniciranje, druženje z ljudmi, pogovarjanje in skupno ustvarjanje."


Nedeljski gost

861 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Eva Marn

22.04.2018


Eva Marn je mednarodna pravnica, ki je mednarodno diplomatsko kariero zamenjala za negotovo nevladniško življenje

"Moja mama še vedno žaluje za mojo potencialno lepo diplomatsko kariero. Človek deluje glede na svoje vrednote. Zdelo se mi je pomembno tisto, kar res rada počnem."

Pravi, da ne zna ločiti zasebnega od službenega in da je šla za svojimi idejami ter energijo, ki se je vzpostavila v določenem trenutku. "Ko smo s prijatelji ustanovili društvo Humanitas, se nismo spraševali, kako bomo preživeli."

Z otrokoma je odpotovala v Afriko: "Vsedli smo se v star avto Renault 19, napokali robo, kolesa in se odpravili ter pristali v Brukina Fasu, ki nama je z hčerko bila zelo všeč. Bila sem odprta za ideje in to, kar mi bo življenje prineslo. Otroka sta mi pozneje morda nekoliko očitala, da sem ju preveč vlačila naokrog, zdaj se mi pa zdi, da sta mi hvaležna. Tega obdobja se spomnita kot najlepšega."

Ko se je leta 2001 vrnila, je z Anico Mikuš Kos ustanovila ustanovo Skupaj. Potem pa se je zgodil Bush mlajši. Eva verjame v pravo, še posebej mednarodno: "Edini svetovni policaj so lahko Združini narodi, če ne, nimamo nobene reference, lahko vsak počne, kar se mu zazdi. Očitno v svetu še vedno velja prepričanje, da lahko z nasilnimi sredstvi in vsemi temi orožji prinesemo mir. To se mi zdi res popolnoma absurdno."

Leta 2003 je odšla v Irak in sodelovala v Živem ščitu, vendar so jo izgnali. Nedavno ji je pisal Turk, s katerim so se skupaj peljali, in se ji opravičil, da so ga Iračani zasliševali in pritiskali nanj, če pozna kakšne vohune.

"Rekel je, da jaz delam za CIA-o. Verjetno je bil to razlog, zakaj so me izgnali. Bilo je še kar dramatično. Prišli so s puškami, nas strpali v avte in odpeljali v Jordanijo. To je bilo tri dni pred bombandiranjem. Tako, da so mi naredili uslugo, na ta način sem se rešila."

Eva Marn je bila tudi predsednica platforme Sloga in direktorica IRD Slovenija. Spoznala je, da velikra razvojna industrija, sploh pa ameriška, deluje na neki drugi logiki. "Ne na osnovi altruizma, da bi hoteli boljši svet, ampak dobička.« Ogromno sredstev, ki naj bi šla za razvoj, gredo za njihovo lastno varnost, ali pa za po njihovih merilih približno ležerno življenje. Veliko zapravijo za administrativne stroške. "Za enako vsebino, ki jo neka slovenska nevladna organizacija naredi za 100.000 evrov, velika industrija uporabi pet ali vsaj tri krat toliko."

V zadnjem času se ukvarja z raziskovanjem dostopa do naravnih virov, konkretno s kopanjem zlata v Burkina Fasu, ki je v zadnjih 15 letih postal eden večjih izvoznikov zlata. "To, kar država dejansko od tega dobi, je veliko manj od vrednosti tega bogastva."

Pred dnevi se je vrnila iz Sierre Leone, z diamanti in zlatom bogate državi, kjer je bila opazovalka Evropske komisije na volitvah. "'Gengi' so bili ponovno v igri, ponovno so ustrahovali in napadali ljudi, nekaj je bilo tudi smrtnih žrtev. Napadov, ustrahovanj, pretepov, groženj je bilo res ogromno. In to imajo na vesti politični kandidati." V nasprotju z etnično je v družbi visoka verska tolerantna. "Hodijo eden k drugemu v mošejo, cerkev, ob obredih molijo vsak v svoji veri, ali pa celo en sam opravi oboje. To je vrednota, ki si je ne smejo pustiti zapraviti, nekaj takega smo imeli v Bosni." V tej zahodnoafriški državi je še vedno zelo razširjena boleča tradicija pohabljanja žensk: "Zelo veliko je obrezovanja ženskih genitalij."

Eve Marn se zelo dotika begunsko vprašanje. Spoznala je tudi družino, ki je že tri leta in pol v Istanbulu, otroci pa že šest let ne hodijo v šolo. "Ne moreš pomagati vsem, z njimi smo si bili blizu in sem jim hotela pomagati. V društvu Humanitas smo predlagali, dabi jih prek sistema preseljevanja pripeljali v Slovenijo. Mi bi skrbeli za njihovo integracijo." Po dveh letih se še vedno ni nič premaknilo.

"Popolnoma so obupani. Otroci delajo v tovarnah, ne morejo iti v šolo, nimajo za osnovne potrebščine. Res ne vem, zakaj ti birokratski mlini meljejo tako zelo dolgo."

Poudarja, da svet ni črno-bel. "Tudi med mirovniki in na sodišču za človekove pravice sem srečala ljudi vseh barv, egov, agend. Vsi imajo neke svoje zgodbe. Seveda so med temi, ki prihajajo, številni tolerantni, razgledani, izobraženi, delavni, so pa tudi kakšni, ki so bolj manipulanti, ali pa imajo mogoče tudi kaj drugega v sebi. O tem moramo govoriti, ne moremo samo idealizirati in govoriti, da prihajajo samo najbolj čudoviti ljudje, ali pa da prihajajo sami slabi, ki bodo ne vem kaj vse počeli. Prihajajo, ker imajo tam nek problem, s tem problemom se moramo ukvarjati in o vsem tem odkrito govoriti."

Izpostavlja pomen medkulturnega zavedanja, izobraževanja, kritičnega razmišljanja in komunikacije med ljudmi. "Moramo se umirjati in sprejemati, kar nam življenje prinese. Ne hudo misliti, ne misliti slabo, da nam nekdo nekaj hoče."

Zadnja leta ima Eva Marn svojo bazo v odprti skupnosti v Sončnem logu na Krasu, ki naj bi bil avtonomen prostor za druženje, delo in odklop. "Priznam, da pred petimi leti ne bi vedela, kako se posadi solato ali krompir, zdaj pa to počnemo. Pravi projekt je v resnici medsebojno komuniciranje, druženje z ljudmi, pogovarjanje in skupno ustvarjanje."


27.04.2014

Dr. Ivan Leban

Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.


27.04.2014

Dr. Ivan Leban

Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.


19.04.2014

Dr. Lenart Škof

Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.


13.04.2014

Nedeljska gostja Anka Lipušček Miklavič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


06.04.2014

Dušica Balažek, novomeška romska svetnica

Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.


30.03.2014

Peter Podlunšek

Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.


16.03.2014

Ivan Stanković

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


02.03.2014

Matej Andraž Vogrinčič

Nedeljski gost je Matej Andraž Vogrinčič, vizualni umetnik, ki nima ateljeja in če se le da, ne razstavlja v galerijah.


23.02.2014

Aleš Vičič

40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.


23.02.2014

Aleš Vičič

40-letni Mariborčan Aleš Vičič se je po študiju ustalil v Ljubljani, od takrat pa je s psihološko pripravo na najpomembnejše tekme pomagal kakim 300 športrnikom. Tudi na iztekajoče se zimske igre v Sočiju je pospremil lep del naših olimpijcev.


16.02.2014

Dominika in Igor Osvald

Kljub mladosti sta imela že zavidljivi karieri in lasten dom, ko sta se določila, da pravzaprav to ni tisto, kar si res želita. Zato sta zgolj z nahrbtnikoma odpotovala na pot po Aziji, Avstraliji, delu Južne Amerike in le koščku Afrike. Pot, ki je bila namesto načrtovanih treh, na koncu dolga skoraj polnih sedem let. In bila je dovolj dolga, da vesta, da pot v nekdanje ustaljene tirnice zanju ni več sprejemljiva. Zato ju po sedanjem postanku, v katerem se jima je rodil sin in v katerem s potopisom in potopisnimi predavanji govorita o doživetem, zagotovo čaka nova pot, saj Dominika in Igor Osvald, Nedeljska gosta na Valu 202, v popotovanju po svetu vidita tudi svojo prihodnost. Foto: Dominika in Igor Osvald.


07.02.2014

Saša Geržina

Gospodarstvenik in diplomat, predsednik Društva slovensko ruskega prijateljstva je prepričan, da bi lahko imeli zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama bistveno večje koristi, kot jih imamo. Prepričan je, da bodo Rusi Olimpijske igre zgledno izpeljali, a ne brez težav. S Sašem Geržino o Rusiji in Rusih, Olimpijskih igrah in igrah velesil, gospodarstvu in politiki.


02.02.2014

Jose Antonio Morales

Jose Antonio Morales zase pravi, da je Prekmurec, a rodil se je v Limi, prestolnici Peruja. Pri 29 letih je zavrnil dobro plačano službo in se preselil v Slovenijo, kjer je poročen oče dveh otrok. Družina je eden izmed največjih osebnih uspehov, čeprav mu tudi poslovnih ne manjka. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Pozna ga slovenska start-up skupnost, tudi zato, ker je pred kratkim organiziral konferenco o strahu in neuspehu. Poudarja, da je neuspeh v poslovnem svetu nekaj povsem normalnega, čeprav se ga ljudje, Slovenci morda še posebej, bojimo.


26.01.2014

Robert Blumauer, srčni kirurg

Otroški nasmeh v objemu zadovoljnih staršev je najmočnejše sporočilo in moč, ki je tudi neresnica ne more zatreti. To je pred dnevi staršem otrok in bolnikov s prirojeno srčno napako napisal doktor Robert Blumauer.


19.01.2014

Zdravnik in gorski reševalec Iztok Tomazin

Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t


12.01.2014

Pisatelj Borut Golob

Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.


22.12.2013

Oto Vrhovnik, vrhunski saksofonist in profesor na Dunaju

Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.


15.12.2013

Rick Simpson, zagovornik indijske konoplje

64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.


08.12.2013

Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


01.12.2013

Matej Mohorič

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


Stran 26 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov