Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


02.08.2017

Katarina Braniselj

Na Nočni obisk prihaja Katarina Braniselj, mlada novinarka, ki brez zadrege pove, da je v otroštvu ob Cerkniškem jezeru pasla krave. Študij in služba sta jo pripeljala v urbano Ljubljano, še vedno pa ji je ljuba narava. Med poletnim dopustom so njeno življenjsko okolje hribi, tekaške in kolesarske poti. Katarino najbolj poznamo kot voditeljico jutranjih poročil na Televiziji Slovenija. Iz njenih novinarskih prispevkov in reportaž pa vejeta angažiranost in zanimanje za zgodbe, ki krojijo življenja ljudi. Katarina Braniselj je pozorna poslušalka in opazovalka, pa tudi živahna, zgovorna in kritična sogovornica. V njeni družbi bomo preživeli noč iz torka na sredo. V studio nočnega programa jo je povabil Iztok Konc.


31.07.2017

Suzana Anžur in Boštjan Plahutnik, zaupnika

Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo tisti, ki so vsak dan v okviru svoje službe soočeni s poškodovanimi ali celo mrtvimi? Kako vpliva tako delo na človeka in njegovo dojemanje sveta? Kako si pomagati, ko resničnost postane tako težka, da z njo postanejo obremenjeni tudi tisti, ki so družinski člani prvih posredovalcev? Kdo so zaupniki, ljudje, ki skušajo v tovrstnih primerih kar najbolje pomagati? Jure K. Čokl se bo zaupno pogovarjal s poklicno gasilko Suzano Anžur in reševalcem Boštjanom Plahutnikom, zaupnikoma, ki bosta na voljo tudi za vprašanja poslušalcev.


30.07.2017

Tjaša Arko

Zadnjo julijsko nedeljo začenjamo v znamenju prostovoljstva. Na nočni obisk namreč prihaja Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstvo na Slovenski filantropiji. Poleg celostne podobe prostovoljstva pri nas, s katero se je minuli teden v obliki poročila za leto 2016 seznanila tudi vlada, bo Tjaša predstavila še poletne aktivnosti za prostovoljce, ki potekajo pod okriljem Filantropije, in bližajočo se mednarodno mladinsko izmenjavo na Pokljuki, poimenovano »Skupaj zmoremo«, ki spodbuja neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Pogovoru z voditeljem Juretom Čepinom lahko prisluhnete po polnoči.


29.07.2017

Gašper Malej

a nočni obisk v koprski studio prihaja pesnik, prevajalec, urednik in gledališčnik Gašper Malej, ki je za izstopajoče prevajalske dosežke iz italijanskega jezika prejel nagrado italijanskega ministrstva za kulturo in turizem. Z voditeljico Bredo Biščak bosta predstavila njegov prevajalski opus, nastajajočo pesniško zbirko ter razmisleke o jeziku in kulturi. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.


28.07.2017

Primož Bezjak

Igralec in plesalec. Gibčen v vseh pogledih. Neposreden, duhovit, tudi oster, kadar je treba. V zadnjem obdobju največkrat viden v predstavah ljubljanskega Mladinskega gledališča in v projektih avtorskega gledališča Betontanc Ltd.. Opazen tudi na televiziji in v filmih. A preredko. Želeli bi si ga več. Četudi vloge, ki jih je odigral, ostanejo v spominu. Ali pa prav zato. O igri, o prostorih imaginarnega in realnega. O umetnosti in življenju. Nočni pogovor s Primožem Bezjakom, ki ga je na obisk povabila Nada Vodušek.


27.07.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


26.07.2017

Robi Javornik in Leon Štrok

Splošno znan in neresničen je mit, da obiskovanje savn v poletnih mesecih ni zaželeno. Zgodovinska dejstva so drugačna, saj so že za časa turškega cesarstva poznali številne kopeli, ki so obiskovalcem omogočale sproščanje v toplem in vlažnem zraku. Gosta voditeljice Tadeje Bizilj bosta mojstra savne – gospodarja vetra Robi Javornik in Leon Štrok. Oba sta snovalca vsebinskega in izvedbenega dela programov v savnah v Termah Olimia. Svoje delo s pravo zbirko eteričnih olj, tematike programa in prefinjenim vrtinčenjem v savni opravljata s strastjo in polno angažiranostjo, kar pa pri tako visokih temperaturah ni vedno najbolj preprosto. Kaj vse vključuje delo mojstra v savni, kako se med seboj razlikujejo tehnike vrtinčenja zraka in kako potekajo tekmovanja mojstrov v savni, pa tudi o tem, za koga je savna sploh primerna, kakšne so njene koristi in kakšna so pravila v savnah. Več boste izvedeli na začetku sredine noči.


24.07.2017

Simon Golobič

Zbirateljstvo zahteva veliko mero potrpežljivosti, znanja in iznajdljivosti. Tega se zelo dobro zaveda Simon Golobič, ki že od srednješolskih let zbira plošče narodno-zabavne glasbe. Nekatere od njih je iskal po več let; tisto, ki mu največ pomeni, pa kar 10 let. Zbira tudi druge predmete, povezane z narodno-zabavno glasbo, in želi si odpreti muzej slovenske narodno-zabavne glasbe. Kot pravi, posluha za to pri pristojnih, kljub temu da so slovenski glasbeniki znani po vsem svetu, ni bilo. O vseh teh temah pa tudi o kakovosti današnje narodno-zabavne glasbe bomo govorili v prvih urah novega tedna. Simona Golobiča je na nočni obisk povabila Andreja Gradišar.


23.07.2017

Sabina Čarman in Maja Murič

Pisanje bloga oziroma spletnega dnevnika je vedno bolj priljubljeno tudi v Sloveniji, kjer svoje zapise in misli na spletu objavlja več kot 500 blogerjev. Poleg kulinaričnih in modnih blogov so vedno bolj priljubljeni tudi mami blogi – blogi, ki jih pišejo mame in zajemajo teme, kot so vzgoja otrok, kulinarika, potovanja, rekreacija, partnerstvo in družinski odnosi. Svoje izkušnje na spletu delijo mame in ustvarjalke blogov, združene pod imenom Mamiblogerke. Dve izmed njih, Sabina Čarman – ki ustvarja videoposnetke Mami na vrtu, in Maja Murič, ki piše blog Misija: mamica, prihajata na nočni obisk v nedeljo, 23. julija.


22.07.2017

Andrejka Cerkvenik

Na stiku Krasa in Brkinov so Kačiče, dom Belajevih, pri katerih imajo zeliščno-etnološko domačijo z oglednim vrtom. Zanjo skrbi Andrejka Cerkvenik, sicer diplomirana sociologinja, ki je pisarno zamenjala za terensko raziskovanje narave. Promotorka kraških zelišč, zlasti šetraja, in interpretatorka kulturne dediščine pride na nočni obisk k voditeljici Barbari Čepirlo. Tema pogovora bodo divje zdravilne rožice, butični živi vrt in inovativen doživljajski turizem.


21.07.2017

Drago Ivanuša

Ko je izzvenel zadnji glas, je najprej nastopil trenutek tišine. In se že hip zatem zlil z glasnim navdušenjem publike. Dviganje glasu, zadnji glasbeni projekt Draga Ivanuše je osupnil, očaral, zabaval, orosil oči. Štirje umetniki – poleg Ivanuše še Tomaž Grom, Anja Novak in Lola Mlačnik so pred nami raziskovali muziko, glas in telo kot instrumente našega notranjega glasu. Kdo je ta zvesti sogovornik, ki ga včasih ne znamo ali nočemo slišati – ne v svoji samosti, ne v dialogu s soljudmi? S skladateljem in glasbenikom Dragom Ivanušo se bo po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


20.07.2017

Mladen Delin

V goste prihaja Mladen Delin, pianist, vokalist, aranžer in umetniški direktor festivala Arsana, ki se začenja ta konec tedna na Ptuju. O vsebini in protagonistih letošnjega festivala, pa tudi o pravkar končanem vokalnem in džezovskem kampu s slovito skupino New York voices, bo spregovoril po polnoči. Mladen Delin bo gost Teodorja Bostiča.


19.07.2017

Toastmasters Ljubljana

Kako premagamo tremo, kako obdržimo pozornost občinstva ali kako sestavimo dober govor, so izzivi s katerimi se v današnjem svetu sooči marsikdo. Če ste med njimi, vam bodo morda pomagali nasveti članov kluba Toastmasters Ljubljana, ki prihajajo na nocojšnji Nočni obisk. V njem so zbrani tisti, ki si želijo premagali strah pred javnim nastopanjem. Srečujejo se enkrat na teden in predstavijo vnaprej pripravljene govore, se preizkušajo v improviziranem govoru in trenirajo veščine javnega nastopanja, komunikacije in vodenja. V začetku sredine noči se bodo Lei Ogrin v studiu pridružili predsednica kluba Toastmasters Ljubljana mag. Brigita Tomas in dva člana kluba, ki bosta osvojene veščine javnega nastopanja preizkusila tudi v radijskem etru.


17.07.2017

Katarina Morano

a nočni obisk prihaja mlada in ambiciozna filmska režiserka Katarina Morano, ki se upira umetnim predpisom popularne kulture in v človeku išče avtentičnost. Umetniške veščine in oko uri že od zgodnjih let, še preden se je vpisala na AGRFT. Z igranim študentskim prvencem Kam? se je uvrstila med deset nominirancev za študentskega oskarja, njen magistrski projekt Ljubljana–München 15:27 pa ji je prinesel udeležbo na filmskem festivalu v Karlovih Varih, kjer je bil prikazan v sklopu platforme Future Frames, ki je pomembna za odkrivanje novih evropskih režiserjev. O svojem filmskem ustvarjanju se bo s Katarino Morano pogovarjala novinarka Tadeja Bizilj.


16.07.2017

Pogovori z voditeljico Mojco

V dišeči poletni noči vas s kakšno dobro šalo in vsem, kar se vam je zadnji mesec zgodilo zanimivega, pričakuje voditeljica Mojca. Ob zanimivih pogovorih in v dobri družbi bo noč minila, kot bi mignil.


15.07.2017

Matija Kodrič

Dober pilot je star pilot, je eno nepisanih pravil letenja. Novogoričan Matija Kodrič ga potrjuje, saj je tihemu športu višin, kot pravijo jadralnemu letenju, zvest že pol stoletja. Mlajšim letalcem je sredi prejšnjega desetletja postavil izziv s še vedno veljavnim slovenskim višinskim rekordom, ko je nad Postojno poletel 7000 metrov visoko. Kot učitelj letenja je v skrivnosti pilotiranja popeljal mnoge tečajnike, pred leti je bil eden izmed njih tudi gostitelj nočnega programa Sandi Škvarč, zato bo v klepetu z Matijo Kodričem tudi kakšen droben osebni utrinek.


14.07.2017

Katja Kadič

Po končani sezoni v balvanskem plezanju po izjemno uspešnih nastopih na nočni obisk prihaja Katja Kadič. Letos je naša gostja v svoji formi naredila ogromen preskok in se redno uvrščala v finala tekmovanj, na katerih je nastopila. Z njo bomo govorili o tem, kako športnik doseže ta preskok, kakšna je pri tem vloga trenerja, dotaknili pa se bomo tudi pričakovanj pred evropskim prvenstvom v balvanskem plezanju, ki bo avgusta potekalo v Muenchnu. Ker je plezanje nedavno postalo tudi olimpijski šport, bomo s Katjo Kadič govorili tudi o olimpijskih sanjah in o tem, kaj za plezalce pomeni, da se bodo morali tam pomeriti v vseh treh disciplinah športnega plezanja, kar bo marsikateremu omejilo možnosti za osvojitev kolajne.


13.07.2017

Sašo Papp, Mara & Matija

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.07.2017

Članice Humanitarno-medicinske odprave Madagaskar 2018

Metka, Ana, Barbara, Aida in Tjaša zaključujejo študij splošne in dentalne medicine v Ljubljani. Načrtujejo, da bodo po zadnjem izpitu prihodnjo pomlad odpotovale na Madagaskar. Vendar ne na dopust! Dekleta so namreč članice človekoljubne odprave, s katero želijo zagotoviti zdravstveno oskrbo v odročni malgaški vasici Matanga. Tamkajšnji lokalni dispanzer bo tri mesece njihovo delovno mesto in dom. O pričakovanjih, izzivih ter veliki življenjski preizkušnji pa seveda o pripravah nanjo bodo nocoj po polnoči govorile: Metka Kelbič, Barbara Viltužnik in Aida Zečkanović. V studiu nočnega programa jih bo gostil Iztok Konc.


10.07.2017

Prof. Urška Velikonja

Poletni meseci na obisk v domovino pripeljejo številne Slovenke in Slovence, ki so si dom ustvarili v svetu. Med njimi je tudi pravnica Urška Velikonja, redna profesorica prava na Univerzi Georgetown v Washingtonu. Čez lužo jo je najprej, pred petnajstimi leti, odpeljal magisterij, potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj. Pravni doktorat je pridobila na Univerzi Harvard in zaradi narave dela in veliko selitev z družino spoznala dobršen del ZDA. Predava gospodarsko in pogodbeno pravo in se raziskovalno ukvarja z gospodarskim kriminalom. O delu, raziskovanju, aktualnih vprašanjih, izzivih življenja v tujini in možnostih povezovanja z domovino, bo profesorica Urška Velikonja spregovorila v prvih minutah ponedeljka. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


Stran 101 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov