Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
Na nočni obisk prihaja Mateja Reba, slovenska mladinska pisateljica. Mnogo let je bila novinarka, od leta 1992 pa se ukvarja s književnostjo. S pisanjem je začela proti koncu študija, veliko njenih knjig je nastalo po resničnih dogodkih. Tako je recimo prva knjiga, Zmajček Bim, izšla leta 1990. Za otroški in mladinski program Radia Slovenija, pa je napisala več kot sto pravljic. O zanimivi poti, kreativnosti in pogledu na življenje, pa torej v nočnem programu, ko bo z vami voditeljica Jasmina Bauman.
S svojim tviti vedno zadane v prave točke. Naježeno in jedrnato, tako kot s kolumnami pod taistim naslovom. Kritičarka, teoretičarka, poznavalka uprizoritvenih umetnosti. Predvsem ji je ljubo neinstitucionalno, robno ustvarjalno polje. Na njem je doma. Kot gledalka in kritičarka, pa tudi kot povezovalka pogovorov z umetnicami in umetniki, debat med njimi in njihovo publiko. Zbora za publiko brez Jedrt preprosto ni. Njeni pogovori z ustvarjalkami in ustvarjalci so vedno zanimivi, zabavni in dobro obiskani. Ne gre dvomiti, da bo tak tudi nočni pogovor. Jedrt Jež Furlan je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na mednarodni praznik dela se bomo že malo po polnoči ozrli v zgodovino tega praznika in preverili, kakšen pomen skrivajo številni kresovi, ki v noči na 1. maj vsako leto zagorijo po celi Sloveniji. Z etnologinjo, kulturno antropologinjo in pedagoginjo Tino Palaič, bomo pokukali tudi čez domače meje v različne kulture in države, ki jih je sama že obiskala. Nazadnje se je mudila v Katarju. Gostjo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Noč pred prvim majem, mednarodnim praznikom dela in simbolom solidarnosti vseh delavcev, se bomo v nočnem obisku pogovarjali o odnosu mladih do dela in sindikalnega organiziranja. Gostji Tea Jarc in Zala Turšič iz sindikata Mladi plus bosta z voditeljem Juretom Čepinom delili svoje izkušnje – koliko mlade sploh še zanima članstvo v sindikatih, kaj bi se moralo na ravni organizacije spremeniti, da bi se njihovo število v prihodnje povečalo, kako se mladi sicer spopadajo z razmerami na trgu dela in s katerimi težavami se najpogosteje soočajo.
Neža Bandel je mlada klekljarica in hkrati pobudnica vseh aktivnosti okrog čipke na Krasu. V prvi polovici prejšnjega stoletja je namreč na Velikem Dolu na spodnjem Krasu deloval čipkarski krožek, ki je bil za kraške gospodinje družabno in duhovno središče. Danes ta del kulturne zgodovine ohranja in razvija Kulturno društvo Kalunca, ki se je minuli konec tedna spomnilo tudi na obletnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Kaj ima ta opraviti s čipko in kam gre tradicija čipkarstva na Krasu, sta glavni vprašanji za predsednico KD Kalunca, ki jo bo gostila Barbara Čepirlo.
Njen najnovejši dokumentarec v dveh delih skozi štirinajst zgodb razpira in interpretira večni temi dobrega in zlega. Skozi bolj ali manj odstrte ali prikrite teme iz naše bližnje okolice in ne tako davne zgodovine nas sooči z vprašanji našega spreminjajočega se odnosa do grehov in vrlin. Raziskuje dvoumnosti, manipulacije in robove zgodb in dogodkov, ki niso nikoli povsem enoznačne. A ob izteku prazničnega dne pogovor ne bo tekel le o filmu Sedem grehov in vrlin, ampak še o marsičem drugem. Tudi o njenem predzadnjem dokumentarcu Ženska, zgodovinskem, esejističnem in interpretativnem pregledu boja za pravice žensk na slovenskem. Majdo Širca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni klepet prihajata zakonca Vesna in Daniel Neferamis. Z njima se bomo odpravili na popotovanje po Egiptu in tako spoznali mistiko Egipta, podoživeli kraljevo mesto Amarna, neskončne planote puščave, slišali o prijaznosti in običajih domačinov … ob vsem tem pa bomo prestavili tudi gosta sama; Vesna je napisala že nekaj knjig, eno izmed njenih življenjskih načel pa je: »Vse je v nas samih. Zato iščem tu, v sebi….« . Na nočni obisk je Vesno in Daniela povabil Robert Zajšek.
V Unescovi študiji o radiesteziji iz leta 1953 so ugledni znanstveniki zapisali, da ni nobenega dvoma, da je radiestezija dejstvo in da ni mogoče zanikati obstoja te energije, čeprav njene narave ni mogoče določiti. Še posebno zanimiva za radiesteziste je voda, saj lahko hrani veliko energetsko in zdravilno vrednost. Slovenija je bogata z zdravilnimi vodami. Starejši ljudje še vedo povedati, katera izvirska voda je dobra za oči in kje priteče t.i. moška voda. Energijo vode pa že več kot trideset let preučuje tudi nocojšnji nočni obiskovalec Jože Munih. Strojni inženir in radiestezist je prečesal večino slovenskih izvirov in preučeval zdravilne energije, ki jih voda prinese s seboj iz podzemlja. Ob tem je zbiral tudi pripovedovanja ljudi, o tem kako so to vodo uporabljali naši predniki. Ko je raziskoval domače tolminske gozdove in gore pa je naletel tudi na starodavne megalitske kroge. Čeprav niso sestavljeni iz kamnitih velikanov, kot tisti v Stonehengu, imajo prav tako visoko energijsko vrednost, je ugotovil Jože Munih. Kateri izviri in kraji v Sloveniji in njeni okolici so energijsko najmočnejši, boste izvedeli nocoj po polnoči, ko se bo z Jožetom Munihom pogovarjala Lea Ogrin.
»Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo.« Tako pravijo tokratni nočni gosti, člani vivarističnega krožka Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Vsi so ljubitelji živali, a ne le muck, kužkov in kuncev, temveč tudi tistih, ki jih ljudje ne poznajo tako dobro in imajo zato pred njimi dostikrat velik strah. Kako skrbeti za eksotične živali, ali so te res primerne za prav vsak dom, zakaj se mnogim zdijo zahrbtne, strašljive in nevarne in kako premagati te stereotipe in strah pred pajki, kačami, ščurki in paličnjaki – vse to in še marsikaj drugega boste izvedeli v nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Tadeja Bizilj.
Voda je vir življenja. Pa ste kdaj pomislili, kako vodne, pa tudi kopenske in zračne poti zares vplivajo na življenje posameznikov? In obratno- kako ljudje vplivamo na vodni krogotok? Kakšne zgodbe torej pišeta človek in voda ob svojem sobivanju? V prvih minutah nedelje bomo veliko potovali predvsem po Albaniji, deželi, ki je izjemno bogata z rekami in drugimi vodnimi viri. Tja nas bo odpeljala doc. dr. Nataša Gregorič Bon z Inštituta za antropološke in prostorske študije. Med drugim bomo spoznali tudi mitološko kuçedro, kačastega zmaja, ki je po eni strani zloben, po drugi pa zaščitniški. Kaj ima to s preteklostjo in sodobnostjo koriščenja vodnih virov in življenjskimi zgodbami pa izveste v nočnem obisku. Doc. dr. Natašo Gregorič Bon je v radijsko družbo povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk tokrat prihaja Tom Ločniškar s sežanskega turistično informacijskega centra. Osrednja tematika pogovora bo Festival kraška gmajna, ki bo vse do konca aprila oživljal naravno in kulturno dediščino Krasa in Brkinov. Poleg ustaljenih tematskih pohodov, delavnic, strokovnih srečanj in vinsko-kulinaričnih večerov je del letošnjega festivalskega dogajanja posvečen tudi kraško-brkinskim orhidejam ali kukavičevkam ter šakalom, ki jih je na območju vedno več. Nočni obisk bo priložnost za pogovor o povezovanju občin Krasa in Brkinov pri skupni promociji destinacije in s tem povezanimi načrti. V nočno družbo vas vabi Janja Novoselc.
Bodeča neža je »naziv, ki lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti ali spolne identitete,« pravijo podeljevalke in podeljevalci nečastnega naziva. Prvič so ga podelili pred štirimi leti, prejele pa so ga številne javne osebnosti, od Vlada Žabota, Milana Kučana, Boruta Pahorja in Rosvite Pesek do letošnje zmagovalke Angelce Likovič. Zakaj je prepoznavanje seksističnih in spolno stereotipnih izjav pomembno, nam bosta v Nočnem obisku razložili Mirna Berberović z uredništva portala spol.si in Anja Kocman iz kolektiva Rdeče zore. V studio nočnega programa ju je povabila Darja Pograjc.
Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja dejaven športnik, promotor zdravega načina življenja, bloger in študent absolvent fizioterapije Borut Černilogar. Glede na znanje in izkušnje začenja na družbenem omrežju razvijati povsem samostojen projekt, ki ga je poimenoval Kako postati močan in ostati zdrav. Zakaj bi ga bilo dobro spremljati, pa v nočnem programu.
Zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman pozna zgodbe zasvojenosti in bolečine. Z njimi se je soočila sama, z njimi se srečuje v psihoterapevtski praksi, o njih piše v knjigah. V trilogiji Umirjenost, Pogum in Modrost opisuje, kako zasvojenost in travma spremenita doživljanje ljudi in kako hude posledice pustita v njihovih življenjih. Tudi o tem bo Sanja Rozman govorila nocoj po polnoči. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Velika noč je polna pisanih barv in omamnega vonja po orehovi potici. Po prijetnem dnevu bo tudi noč zanimiva. Napolnite svoj telefon, pripravite kakšno šalo in po polnoči vas voditeljica Mojca vabi na neobvezen prijazen klepet.
Aleš Smrekar se je zelo mlad zapisal morju in jadranju, kjer je našel enega od poklicnih izzivov. Kot novinar je bil skoraj dve desetletji tudi nepogrešljiv radijski glas alpskega smučanja. Prav zaradi povezanosti z morjem ga, Gorenjca, gostimo na valovih Radia Koper. Aleša Smrekarja je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Nočni pogovor bo zvenel o glasbi in skozi njo. S pevko, ki ima rada poezijo in poezija ljubi njen glas. Z njenega prvega albuma so prelepo peli stihi pesnice in igralke Mile Kačič. Za drugega je verze napisala sama. Na tretjem pa zveni sodobna romska poezija pesnikov iz Balkana in Vzhodne Evrope. Album Kamlisajlan je letos pripotoval še v elektronski različici, Katja pa s svojo muziko potuje po glasbenih žanrih, po svetu in se včasih vrne tudi domov, ali bolje rečeno k nam. Če si doma v muziki, je tvoj dom povsod, kamor položiš glavo. Vsak oder, na katerem nastopaš. Katjo Šulc je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Japonska, ta skrivnostna in daljna dežela, ima v srcih Karmen in Borisa Peršaka posebno mesto. Tam živi njuna hči in nedavno sta jo obiskala, ob tem pa prepotovala več kot 4000 kilometrov po otokih Honšu, Kjušu in Šikoku. Navdušena nad njeno zgodovino in posebnostmi sta na III. gimnaziji v Mariboru pripravila posebno razstavo. O lepotah, tradiciji in nasploh o deželi vzhajajočega sonca, kjer je na leto okoli 1500 potresov, bosta pripovedovala po polnoči. Pred mikrofon ju je povabila Darinka Čobec.
Tanji Cegnar vreme ni le tema za neobvezen klepet, ampak znanost, ki ji je posvetila velik del življenja. Četudi daje resen vtis, pa se priljubljena vremenoslovka in klimatologinja hitro izkaže za iskrivo sogovornico. Ob vse bolj perečih podnebnih spremembah ne sedi križem rok, ampak dejavno išče konkretne rešitve. Zanjo se pogovor ne konča pri ciklonih, frontah in ultravijoličnih žarkih; še marsikaj drugega nam bo povedala nocoj po polnoči. Prav gotovo si lahko z njenim prihodom v radijski studio, kljub napovedanim padavinam, obetamo vedro razpoloženje. S Tanjo Cegnar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Neveljaven email naslov
