Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
V nočnem programu bo voditelj Zoran Turk v mariborskem studiu gostil popotnico, sicer pravnico Katjo Drnovšek, ki se je nedavno vrnila iz Gruzije. Pobliže nam bo predstavila to zanimivo in še precej neraziskano obmorsko državico v Vzhodni Evropi, deželo mnogih naravnih lepot in gostoljubnih ljudi.
Deževno septembrsko sredo začenjamo z obilico sonca in s tropskim podnebjem. Na nočni obisk prihaja nogometni navdušenec Luka Jesih, ki je pred sedmimi leti, ko se je udeležil svetovnega prvenstva v nogometu v Južnoafriški Republiki, spoznal, da si bolj kot karkoli drugega želi potovati po svetu. Od takrat je prepotoval številne eksotične destinacije v Afriki in Aziji, povsem pa se je zaljubil v Južno in Srednjo Ameriko. Izkušnje s svojih potovanj bo po polnoči delil z voditeljem Juretom Čepinom.
Ko sta se pred šestimi leti spoznali, nobena od njiju ni bila prav nadušena nad drugo. A od takrat, ko sta Natja Levec in Mariša Jagodič prvič skupaj stopili na oder, sta postali neločljiva dvojica. Njuna prva predstava je bila Snežna kraljica, izkušnje pa sta nabirali ne le v predstavah, temveč tudi v glavnih vlogah muziklov Company, Pepelka in Annie. Pravita, da so glasba, petje in ples nepogrešljiv del njunega vsakdana, delček vsega pa boste lahko slišali tudi v nočnem programu v prvih urah novega tedna, v katerih bosta Natja in Mariša poklepetali z voditeljico Tadejo Bizilj pa tudi zapeli in se vživeli v različne vloge.
Prvotna domovina plumerije je Srednja Amerika, danes je ta tropska rastlina razširjena po vsem svetu. Večinoma so to listopadna drevesa oziroma grmičevja, ki cvetijo v različnih barvah in oblikah, odlikuje jih močan in edinstven vonj. Ljubitelji teh eksotičnih rastlin se povezujejo tudi v Sloveniji, med njimi je Vik Kovačec, ki bo razril skrivnosti o vzgoji in negi teh rastlin tudi pri nas.
Pregovora, da ima mornarski kruh sedem skorij, ne bo pozabil niti nocojšnji gost. Kapitan dolge plovbe, Marjan Gorup iz Šmarij pri Sežani, je v 40 letih potovanja po morjih doživel že vse mogoče, od eksotičnega življenja, plovbe, do poveljevanja na tovornih in luksuznih potniških ladjah. Bil je še v tisti generaciji pomorcev Srednje pomorske šole v Piranu, ki so strokovno teorijo lahko preizkusili med dveletnim pripravništvom na Splošni plovbi in se zapisali med izkušene navtike. Življenje in delo morjeplovcev, romantika in prihodnost poklica bodo iztočnice nočnega obiska.
Zakaj je navijanje za nogometno moštvo tako privlačno, da se navijači največjih klubov združujejo v skupine tudi izven držav, v katerih ti klubi igrajo? Zakaj je podpora moštvu lahko način življenja? Kaj pomeni biti del nečesa, kar postaja bolj podobno religiji kot navijanju za kolektivni šport? Morda to, da nikoli ne hodiš sam? Takoj po polnoči se bodo v studiu voditelju Juretu K. Čoklu pridružili Tomaž Račič, predsednik in člani navijaške skupine nogometnega kluba Liverpool iz Slovenije!
Dvajset let mineva od ustanovitve Kinološkega društva za reševalne pse – REPS Maribor; v dveh desetletjih so izšolali več generacij psov in vodnikov, sodelovali pri mnogih reševalnih akcijah in našli številne pogrešane osebe. In znova se potrjuje rek, da je pes človekov najboljši prijatelj, meni Darinka Lečnik Urbancl, vodja intervencijske enote REPS Maribor, ki bo gostja po polnoči. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Svoboda, dopust, dogodivščine, sanje. Asociacije, ki so jih na ljubljanskih ulicah povedali mimoidoči, ko smo jih vprašali, na kaj najprej pomislijo ob besedi letenje. Kakšen pa bo odgovor Boruta Podgorška, gosta nocojšnjega Nočnega obiska? Želja, da bi pilotiral bojno letalo, se je razblinila za vrati naborne komisije. Vendar se mu je pot do letalstva, ki mu je pod kožo zlezlo že v času študija na Strojni fakulteti, vseeno odprla. Danes je novinar, obiskovalec največjih letalskih sejmov, ustanovitelj in lastnik portala Sierra5.net in ne nazadnje potnik v letalih, ki letijo v najbolj vznemirljive kotičke sveta. Z Borutom Podgorškom bomo noč s torka na sredo preživeli visoko. Njegov sopotnik bo tokrat Iztok Konc.
Kakovost vina najbolje pozna sommelier, kakovost kave pa »q-grader«. In prav tako kot velja, da pri vinu lahko poiščemo skladnost s hrano, enako velja za kombiniranje kave s hrano. S pomočjo Tomaža Zajelšnika in Alexandra Niña Ruiza, ki delata v svoji butični prodajalni kave, bomo spoznavali še neodkriti potencial tega črnega napitka in prepoznavali neskončne nianse njenih okusov, na katere na svoj način vpliva prav vsak člen v verigi na poti iz plantaže do skodelice. Pridružite se nam v ponedeljek po polnoči!
Taras Birsa, višji policijski inšpektor, se loti raziskovanja umorov na Gorenjskem. Prvo, obglavljeno žrtev mlade ženske, najdejo na obrežju Bohinjskega jezera. Članek iz črne kronike? Ne – Taras je glavna oseba Jezera, kriminalnega romana, ki bo doživel tudi televizijsko podobo. Nočni gost Darje Groznik bo avtor romana Jezero, Tadej Golob, pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist. Eno od njenih vprašanj pa prav gotovo: ali se mu že poraja kriminalistični zaplet, ki ga bo v prihodnjem romanu spet reševal inšpektor Taras. Idej iz vsakodnevne črne kronike zagotovo ne manjka.
Veliko je ljudi, ki se na kolesu vozijo v službo, še več je tistih, ki se z njim rekreirajo in se z drugimi primerjajo na tekmah, nekaterim je vrtenje pedal celo poklic, najboljšim tudi dober zaslužek. Nekaj pa je tudi ljudi, ki jih ne zanimajo slava, medalje in denar, saj na kolesu iščejo skrajne meje vzdržljivosti svojega telesa in uma – pravijo jim ekstremni kolesarji. Potem ko je lani počez prekolesaril Ameriko, pred kratkim pa podolgem še Japonsko, ni nobenega dvoma, da mednje spada tudi Andrej Zaman, ki bo svoje kolesarske avanture, katerih skrajni domet je dirka okoli sveta, predstavil v tokratnem nočnem pogovoru. Na obisk ga je povabil Sandi Škvarč.
Od ustvarjalca alternativnega gledališča, dramaturga, umetniškega vodje festivala Exodos, gledališkega kritika, publicista, sekretarja Nacionalnega sveta za kulturo in še kaj, do direktorja uspešnega javnega zavoda. Iz zapuščene ljubljanske kinodvorane je z ekipo ustvaril živo in živahno prizorišče, na katerem lepo premešana publika uživa na gosto posejanih dogodkih. Center urbane kulture Kino Šiška vodi od leta 2009. Živi dvojno življenje: urbano v Ljubljani in podeželsko v Markovcu v Loški dolini, kjer domuje in obdeluje zemljo. Promotor mestne kulture in ruralec v eni osebi – oboje počne z velikim veseljem. Simona Karduma je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na celjskem Starem gradu so nedavno odprli stalno razstavo mučilnih naprav iz obdobja od 16. do 18. stoletja Teater groze. Razstavo spremlja tudi dvojezična zloženka, ki skozi besedilo obiskovalce uvede v doumevanje na razstavi predstavljene tematike. Po razstavi nas bo popeljal avtor te razstave, zgodovinar, znanstvenik svetnik Inštituta za novejšo zgodovino in strokovnjak za novoveško kazensko pravo dr. Andrej Studen, ki je tudi raziskovalec številnih marginalnih skupin in prezrtih zgodovinskih vprašanj. Razložil bo tudi zgodovinsko ozadje obdobja, ki ga je zaznamovalo strašno in okrutno nasilje nad človeškim telesom. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Nataša Mikelj živi v vasici v Lipniški dolini pod Jelovico. Doma imajo majhno kmetijo s kozami, racami, kokošmi in velikim sadovnjakom. Pravi, da ji prav življenje z naravo in v naravi daje vedno novo energijo, moč in ideje. Natašo pot v službo vsako jutro pripelje v Radovljico. Tam že drugi mandat vodi lokalno turistično organizacijo, pri kateri so letošnje poletje zabeležili odličen turistični obisk. Zdi se, da ima Nataša Mikelj turizem zapisan že v svojih genih. O službi, domu in družini, pa o potovanjih in najljubših hobijih bomo z Natašo Mikelj govorili nocoj po polnoči. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Minuli petek so se za mnoge osnovnošolce in dijake znova odprla šolska vrata. Mnogi od njih so prvič stopili v novo okolje, kar zna biti včasih tudi malce naporno in stresno. Ne samo za otroke, ampak tudi za njihove starše. Pri premagovanju tovrstnih izzivov in ostalimi težavami skušajo mladim pomagati tudi pri društvu Center za pomoč mladim Ljubljani. Z vodjo svetovalnice in treninga asertivnosti v društvu, univ. dipl. socialno delavko in psihoterapevtko realitetne terapije, Andrejo Romih, se bomo med drugim pogovarjali o tem, kako pomagati in svetovati mladim, ki se iz takih in drugačnih razlogov v šolskem okolju počutijo utesnjeni in nesprejeti. Gostjo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Zbiranje zagonskih sredstev prek množičnega financiranja je tudi v slovenskem start-up okolju dobro znana praksa, manj poznani pa so morda primeri, ko podjetja sredstva za zagon zbirajo na nov način, ki bazira na kriptovalutah in je poznan pod kratico ICO – initial coin offering oz. prva javna ponudba kovancev. Prav na tak način je sredstva v vrednosti 8,95 milijona dolarjev oz. 2087 bitcoinov zbrala slovenska ekipa Hive Project. Njihova poslovna ideja je platforma za faktoring, torej za prodajo in odkup terjatev za srednja in mala podjetja, tako s tradicionalnimi kot tudi kriptovalutami. Ana Skrt se bo s člani ekipe pogovarjala o zagonu in delovanju platforme, nenavadnem izboru komunikacijskih kanalov za promocijo in o svetu kriptovalut. Prisluhnite jim kmalu po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hitra in poceni proizvodnja modnih oblačil je druga najbolj umazana industrija, takoj za naftno, pravijo okoljevarstveniki. Moda je zapleten posel, ki vključuje gojenje in proizvodnjo surovin, proizvodnjo tekstila, šivanje in konstrukcijo oblačil, dolge in raznolike dobavne verige, prodajo na drobno in na koncu še ogromne količine tekstilnih odpadkov. Tega se zaveda tudi ekipa, ki stoji za projektom Shirting. Shirting se je začel leta 2014 kot družbeno odgovoren modni projekt, ki bazira na počasni in socialno odgovorni modi. Danes, po osmih edicijah prerašča v model oblačenja, način življenjskega sloga in bivanja. Slovenski in tuji modni oblikovalci oblikujejo unikatne srajce, ki si jih lahko sposodi kdorkoli, jih nosi 10 dni in nato preda novemu uporabniku. Več o tem, kako lahko bolj trajnostno živimo, ne da bi se odpovedali smislu za modo, nam bosta po polnoči razložili modni oblikovalki Elena Fajt in Lucija Jankovec iz ekipe Shirting.
Na obisk v nočni program prihaja zvočna terapevtka Gaja Klas. Holistični “zdravilni” zvok je njena strast in delo. Verjame, da je kristalni zvok zdravilo prihodnosti, ki smo ga odkrili na novo, z namenom, da širimo in dvigujemo kristalno zavest. Gaja je zaključila šolanje v tujini kot prvi slovenski Aurasound zvočni terapevt in večji del časa namenja individualnim obravnavam, kjer zvok prevaja po principu štirih elementov ob uporabi prvinskih inštrumentov in svojega glasu. Pred mikrofon jo je povabila Jasmina Bauman.
Ob imenu nočne gostje se spomnimo na uspešnico Račke, na Anko kleptomanko in na Jaka, ki naj prinese lojtro. Otroci bi dodali še Murenčke, Hudo mravljico in Gusarsko. Sama pa bi danes izpostavila romančice - pesmi za dušo. Na nočni obisk prihaja Romana Kranjčan, ki zase pravi, da ji je bila glasba položena že v zibelko. Brez nje si ne zna predstavljati življenja. Rada ima tudi dobro poezijo, gledališče, ples in srčne ljudi. S simpatično in nasmejano glasbenico Romano Kranjčan se bomo družili nocoj malo po polnoči. Na nočni pogovor jo je povabil Iztok Konc.
Neveljaven email naslov
