Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


18.06.2017

prof. dr. Tadej Slabe

Prve minute nedelje bodo povsem v znamenju krasa. Na nočni obisk prihaja prof. dr. Tadej Slabe, geograf, krasoslovec, speleolog, športni plezalec in od leta 1995 tudi predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Med drugim je bil pobudnik in soustanovitelj študija krasoslovja, Mednarodne krasoslovne akademije, Središča za raziskovanje krasa in Kraškega okoljskega laboratorija v Kunmingu na Kitajskem. Proučuje kraške pokrajine malodane po vsem svetu– od Brazilije in Kube do Vietnama in Irana. O zgodbah in izkušnjah, ki so se izoblikovale v letih raziskovanja, pa o mejnikih in izzivih v krasoslovju, kakršen je tudi naslov 25. Mednarodne krasoslovne šole, ki se bo odvijala prihodnji teden, bo prof. dr. Tadeja Slabeta povprašala Mojca Delač.


17.06.2017

Franja Čok

Mladinski center Podlaga s svojimi aktivnostmi polni prosti čas izjemno široki skupini mladih občanov Sežane: v dnevni center prihajajo predvsem osnovnošolci in srednješolci, tiste, malo starejše, bolj privlačijo koncerti, predavanja, razstave in različne kreativne akcije. Franja Čok, koordinatorka mladinskih programov v MC Podlaga, pravi, da ima vsaka skupina sežanske mladine svoja pričakovanja in interese, a bi težko rekla, da zanje veljajo v družbi prisotni stereotipi o neaktivnosti in odtujenosti. Kako do mladih pristopajo, kako jih vključujejo v različne aktivnosti neformalnega izobraževanja, kulturno in zabavno dogajanje, kaj jih najbolj zanima in kako bodo mladim v Sežani popestrili poletje? To so le nekatera vprašanja, ki jih bo v Nočnem obisku zastavila Janja Novoselc.


16.06.2017

Mira Delavec Touhami

Nocojšnjo gostjo nočnega programa Tuaregi kličejo Hči puščave. Pri nas sliši na ime Mira Delavec Touhami, ima dva doktorata in je zaslužna, da o Josipini Turnograjski vemo veliko več, kot bi sicer. Z voditeljem Juretom K. Čoklom bosta skušala najti tudi odgovor na vprašanje, zakaj je puščava lahko v svoji skrivnostnosti tako privlačna.


15.06.2017

Eva Škobalj

Na nočni klepet prihaja doktorica Eva Škobalj. Je profesorica španskega jezika, zaposlena na Prvi gimnaziji v Mariboru. Govorili bomo o knjigi Čuječnost in vzgoja, gostjo pa spoznali tudi ob mnogih aktivnostih, saj sodeluje pri organizaciji in vodenju odmevnih kulturnih dogodkov in festivalov, se udeležuje mednarodnih konferenc, predava ter vodi seminarje in delavnice za mladino, starše in učitelje na teme urjenje čuječnosti, reševanje konfliktov v razredu, kolektivu in v domačem okolju. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.


14.06.2017

Tamara Smonker

V nočnem pogovoru tokrat gostimo Tamaro Smonker, osebno trenerko in lastnico licenčne vadbe, imenovane »Shapeboxing«. Gre za posebno mešanico vodene vadbe in borilnih veščin, v kateri se združujejo moč in funkcionalnost ter tehnika in eksplozivnost. Komu vse je Shapeboxing namenjen, kaj so njegove posebnosti in kako je Tamara sploh prišla do ideje zanj, bo voditelju Juretu Čepinu povedala po polnoči.


12.06.2017

Milena Pleško

Na vrata radijskega studia bo tokrat potrkala ljubezen. Milena Pleško je strokovnjakinja za povezovanje samskih s certifikatom. Znanje in način dela je osvojila v Angliji in pri nas ustanovila prvo certificirano agencijo Matchmaking v Sloveniji, ki deluje izključno na osebnem nivoju. Če ste tudi vi med tistimi, ki prave ljubezni še niste našli, ali med srečneži, ki ste jo, pa vas zanima, kaj vse je pomembno pri tovrstnem spoznavanju, kako odkriti smo Slovenci pri opisih svojih dobrih in slabih plati in kaj sploh iščemo pri želenem partnerju, potem ne zamudite nočnega pogovora gostje Milene Pleško z voditeljico Tadejo Bizilj.


11.06.2017

Jaka Tušek

Ob povečani uporabi hladilnih naprav, sploh zdaj v toplejšem delu leta, verjetno le malokdo pomisli, kakšno obremenitev za okolje prestavljajo te in kako bi se lahko hladili tudi na drugačen, alternativni način. Jaka Tušek, podoktorski raziskovalec Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko Fakultete za strojništvo, je s svojo ekipo kot prvi na svetu izdelal in eksperimentalno ovrednotil regenerativni elastokalorični hladilnik. S tem je dokazal, da tudi za industrijo prihaja čas za nove odzive na hitro rast svetovnih potreb po hlajenju in za zmanjševanje vpliva na okolje. Po polnoči se bo z njim o razvoju alternativnih hladilnih tehnologij pogovarjala Ana Skrt.


10.06.2017

Sašo Fajon

ztok Novak Easy je na nočni pomenek povabil avtorja glasbe, aranžerja, producenta in zborovodjo piranskega pevskega zbora Georgios, Saša Fajona.


09.06.2017

Maja Vardjan

Nedavno se je odprl 25. Bienale oblikovanja z naslovom Daleč, tako blizu. Tako kot je v svojem izhodišču na teren napotil oblikovalce in njihove sodelavce, bo tudi obiskovalce izbezal iz cone udobja in jih popeljal v različne kraje Slovenije: v gozdove, v kraško podzemlje, v rudarske revirje, na panonske ravnice, na obalo in v slovenske Alpe. Da srečajo in spoznajo projekte tam, kjer so nastali. V krajih, ki se jih razprave o prihodnosti le redko dotaknejo. Skupna razstava sicer stoji v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, a vsi so na ogled tudi v sedmih krajih, v katerih so nastali: Grosuplju, Kočevju, Kobaridu, Lendavi, Trbovljah, Piranu in Ljubljani. Na nočni obisk prihaja ena od dveh avtoric zasnove letošnjega Bienala, arhitektka in kustosinja v Muzeju, ki je s sodelavci pogumno prevetrila usmeritev in poslanstvo najstarejšega oblikovalskega bienala v Evropi. Majo Vardjan je v radijsko noč povabila Nada Vodušek.


08.06.2017

Boris Črnič

Festival Lent letos beleži 25 let delovanja. Ali mu bo kljub številnim težavam uspelo ohraniti prvotno zagnanost ekipe, ki jo poganja predvsem želja po razvoju mesta? Bodo iz malega mesta Maribor skušali v teh nekaj dneh narediti veliko mesto? Bo to spet največji slovenski festival na prostem in eden največjih v Evropi, ki bo Maribor v prvih počitniških dneh spremenil v mesto mladosti, sproščenosti, igrivosti, kreativnosti in družabnosti? O vsem tem se bo voditelj Zoran Turk pogovarjal s predstavnikom organizatorjev Borisom Črničem.


07.06.2017

Ana Urbanc

Na Nočni obisk prihaja igralka Ana Urbanc. Ljubljančanko, ki dela v mariborski Drami, bomo vprašali, ali so sladki trojanski krofi in kako v delovnem vsakdanu poskrbi, da ne izgubi same sebe. Povedala bo tudi, ali se bolje znajde v komediji ali tragediji, saj je Žlahtna komedijantka, Borštnikova in Severjeva nagrajenka. Ana Urbanc pravi, da je srečna, če lahko naredi prostor novim izkušnjam, ki prihajajo. Za eno bo priložnost že nocoj po polnoči. Na nočni klepet jo je povabil Iztok Konc.


06.06.2017

Barbara Tanze

Nocoj bomo v nočnem programu globoko in sproščeno zadihali. Naša gostja bo Barbara Tanze, ki pevce, govorce in športnike uči umetnosti pravilnega dihanja s tehniko MDH dihalne koordinacije. Operna pevka, profesorica za dikcijo in inštruktorica zdrave uporabe diha in glasu se nam bo pridružila v zanimivem klepetu malo po polnoči. Pred mikrofon jo je povabila Mateja Perpar.


05.06.2017

Pevka Alya

Pevka s prepoznavnim glasom, Alya, v slovenskem glasbenem prostoru ustvarja že več kot desetletje. Vendar je za to, da ostajaš na vrhu glasbenih lestvic, kot to uspeva mladi Mozirčanki, potrebno veliko dela. Koliko truda in napora je potrebno, da se skladba prebije na sam vrh poslušanosti v državi, bomo vprašali gostjo, ki te dni po državi uspešno promovira svoj aktualni poletni hit. Alyo je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.


04.06.2017

Vika Potočnik

Za trdoživo, komunikativno, vedno nasmejano in energično Viko Potočnik vprašanj nikoli ne zmanjka. Mladinska funkcionarka, nekdanja poslanka v zvezni jugoslovanski skupščini, poslanka v slovenski skupščini, ljubljanska županja, zdaj pa dolgoletna direktorica Pionirskega doma v Ljubljani – vmes pa ogromno zgodb, izkušenj in spominov – se bo spominjala 80tih, razmišljala o zatonu LDS, pisanju zgodovine, vlogi žensk in o življenjskih radostih in bitkah. Je aktivna politika pozabljena, bo eno od vprašanj Darje Groznik po polnoči.


03.06.2017

Primož Rojc

Primož Rojc iz Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici sodi v mlajšo generacijo, pa vendar je posredni pripovedovalec zgodb iz preteklosti. Je vnet zbiralec pričevanj iz daljnih časov, raziskovalec kulturne in zgodovinske dediščine domačega ter bližnjih krajev, obuja stare običaje, zapisuje pozabljene zgodbe in zbira razglednice Ilirske Bistrice in stare fotografije. Je ustanovitelj Kulturnega društva Dolnji Zemon, ki skrbi, da kraj ostaja živ in obenem ostaja zvest tradiciji prednikov. Njegov najljubši čas pa je pustni čas, je še povedal za uvod v pogovor, ki ga bo v nočnem programu vodila Barbara Kampos.


02.06.2017

Urša Zgojznik

Masovna pridelava hrane predstavlja enega izmed največjih pritiskov na okolje, od pridelave do dostave in prodaje. Ob podatku, da se kar tretjina vse pridelane hrane na svetu vsako leto zavrže ali izgubi, se marsikomu dvigne pritisk, vedoč, koliko ljudi na svetu strada. V Evropi vsako leto zavržemo okoli 88 milijard ton hrane, kar predstavlja strošek v višini 143 milijard evrov. Vsak Slovenec letno zavrže 73 kg hrane. Pametno upravljanje s hrano tako predstavlja enega izmed največjih okoljskih izzivov sodobnega sveta. Kako se z njim spopasti, bo tema pogovora po polnoči, ko bo voditeljica Lea Ogrin pred mikrofon povabila Uršo Zgojznik iz organizacije Ekologi brez meja.


01.06.2017

Bogomir Dolenc

“Tečem, da pomagam”, je moto ekstremnega tekača in triatlonca Bogomira Dolenca, podpornika športno humanitarnega društva Vztrajaj – Never give up in organizatorja različnih športnih in dobrodelnih dogodkov. Prav v teh dneh je sredi prireditve “10 krogov za 10 nasmehov”, kjer želi v desetih dneh preteči 10 maratonov na različnih stadionih po Sloveniji. S tekom zbira denarna sredstva za socialno kuhinjo in upa, da bo vsaj nekaterim brezdomcem omogočil topel obrok. Bogomir Dolenc bo gost Darinke Čobec takoj po polnoči.


31.05.2017

Gašper Grom, diplomirani dietetik in kuharski mojster Jakob Polajžer

Razmišljanje o zdravi prehrani je tako rekoč ena izmed zapovedi sodobnega življenja. Ketogena dieta, v kateri izrazito omejimo ogljikove hidrate, povečamo pa vnos maščob, še zdaleč ni nekaj novega. Z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja se sliši kot oglas za čudežni prehranski dodatek, ampak tako piše v podnaslovu knjige »Bemu mast«. Avtorja Gašper Grom, diplomirani dietetik in kuharski mojster Jakob Polajžer prihajata na nočni obisk. Kaj pomeni zdravo prehranjevanje, koliko nas stane, imamo sploh dovolj časa za to, kako se globalizacija odraža na naših krožnikih in zakaj še vedno verjamemo v čudežne tabletke za vitkost, po polnoči na Prvem z voditeljem Bojanom Leskovcem.


29.05.2017

Improvizacijsko gledališče Ljubljana

Zadnji ponedeljek v maju začenjamo z mešanico gledališča in retoričnih spretnosti, na nočni obisk namreč pridejo člani Improvizacijskega gledališča Ljubljana. Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski so moči združili v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. Redno nastopajo po vsej Sloveniji, aktivni so tudi v tujini, za svoje ustvarjanje pa so prejeli več nagrad. Podrobneje jih boste spoznali po polnoči.


28.05.2017

Kinda Al-Mansour Kranjec - Sirija nekoč in danes

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 103 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov