Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


19.12.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.12.2016

Aleš Vičič

Nekateri športniki s pritiski opravijo sami, drugi morda ne, pa si tega nočejo priznati, saj je – imeti športnega psihologa – še vedno tabu. Kako pomembna je dobra psihološka priprava športnikov in kdo jim pri tem lahko pomaga? Na nočni obisk smo povabili športnega psihologa Aleša Vičiča, ki se s psihološko pripravo športnikov profesionalno ukvarja več kot 15 let. Nekateri njegovi varovanci so tudi olimpijci, kateri, pa ne bomo izvedeli, saj je zaupanje temelj sodelovanja med športnikom in športnim psihologom. Bomo pa podrobneje spoznavali načine sodelovanja športnega psihologa v vrhunskem športu, kar je tudi vse bolj pogosto. Nočna voditeljica bo Enisa Brizani.


17.12.2016

Magdalena Fabčič

Magdalena Fabčič je Ajdovka z zanimivim poklicem. Je vodnica skozi menopavzo. Na menopavzalno obdobje sprememb v telesu je odgovorila s spremembami v življenju. Pravi, da ga je vzela v svoje roke. Od službe v farmaciji, ki jo je vedno bolj obremenjevala, se je zaradi varnosti in pričakovanj okolice poslavljala precej časa, a bilo je dovolj. Odločila se je za podjetniško pot, ki idejo in navdih črpa iz lastnega doživljanja menopavzalnega obdobja, dvomov in vprašanj. Kakšno vlogo je pri spremembah odigralo plezanje in kako sveže podjetništvo doživlja družina? Magdaleno Fabčič bo v Nočnem obisku gostila Janja Novoselc.


16.12.2016

Mitja Gorjan

Današnja noč bo minila tudi v pogovoru o pomenu gorskih koč tako za turiste kot tudi za vse tiste, ki v gore hodijo ali nanje plezajo. Kaj vse gorske koče so, kaj morajo ponujati, kakšne omejitve čakajo oskrbnike, kako nekatere koče postanejo kultne in kaj narediti, da bi bile gorske koče odprte tudi pozimi – gost voditelja Jureta K. Čokla to noč bo izkušen oskrbnik Mitja Gorjan, ki trenutno službuje v koči pri Jelenovem studencu.


15.12.2016

Sara Jošić

Na obisk v nočni program prihaja Sara Jošić, podjetnica in raziskovalka na področju celostnega zdravja, zvoka in najrazličnejših terapij. V svojem sprostitveno-terapevtskem centru deluje na področju naprednih in kvalitetnih metod sproščanja, lajšanja bolečin, energetskega zdravljenja in izobraževanja. Prisluhnite zanimivemu pogovoru nekaj minut po polnoči in izvedeli boste tudi, kako zelo pomemben je zvok v našem vsakdanjem življenju. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.


14.12.2016

Matjaž Pograjc

Plezati nad prepadom, smučati po nevarnih strminah, se potopiti v morske globine, z drzno hitrostjo drveti po pistah sveta. Nogomet je poezija. Pesniki nimajo žepov. Poezija je močna. Življenje je krhko. Človeški faktor je nepredvidljiv. Katere bi bile vaše zadnje besede na letalu, ki strmoglavlja? Malo čez polnoč si pripnite pasove in poletite z nami v zvezdno nebo. Pilotira kapitan Matjaž Pograjc, za potnike skrbi članica kabinskega osebja Nada Vodušek.


12.12.2016

O zdravljenju z ayahuasco z doktorico Mino Paš

Na nocojšnjem Nočnem obisku se bo oglasila integrativna relacijska psihoterapevtka in doktorica medicine Mina Paš. Predstavila nam bo delne izsledke raziskave o vplivu ayahuasce na psihopatologijo in splošno zadovoljstvo z življenjem, ki se bo zaključila ta mesec. Ayahuasca je ime za pripravek, ki ga ljudje s področja Amazonije že stoletja uporabljajo v zdravilne in duhovne namene. Ljudje, ki so zaužili ayahuasco poročajo, da so doživeli mogočna duhovna razkritja glede njihovega poslanstva na Zemlji in resnične narave univerzuma. Raziskave, ki so bile narejene do zdaj kažejo, da delo z ayahuasco zelo okrepi ljubezen do sebe, stik s svojim bistvom in s tem pripomore, da posameznik lažje reče “Ne” nezdravim odločitvam in se odloči za vedenja, ki so zanj koristna. Voditeljica Lea Ogrin vas vabi, da prisluhnete izsledkom prve slovenske raziskave o učnikih ayahuasce, ki jo je izvedel Inštitut Zajčja luknja, ki se ukvarja s psihoterapijo in raziskovanjem zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti.


11.12.2016

Zgodba vzpona in padca podjetja Beti Metlika

Zgodba vzpona in padca podjetja Beti Metlika je podobna zgodbam ostalih, nekoč uveljavljenih slovenskih blagovnih znamk oziroma podjetij. Čas socializma je prinesel njihov razcvet, novi, kapitalistični časi, pa zaton. Beti Metlika, ki je kmalu po ustanovitvi leta 1956 zaradi bliskovitega razvoja veljala za gospodarski čudež, je bila mnogo več kot le tovarna. Ustanovila je poklicno šolo, športna in kulturna društva. Predstavljala je razvoj in življenje na širšem območju. Ob 60-letnici tovarne Beti je Belokranjski muzej pripravil zanimivo razstavo avtorice Andreje Brancelj Bednaršek. Kaj prikazuje in kaj še najdemo pod streho muzeja v Metliki, v tokratnem nočnem programu, ki ga pripravlja Darja Groznik.


10.12.2016

Miha Reščič

Švedsko pogosto dojemamo kot obljubljeno deželo. Pogled na kakovost življenja pa je zelo oseben, morda pogojen tudi z željami in pričakovanji. Miha Reščič iz Plav na Goriškem je z življenjem na Švedskem zadovoljen. Diplomiral je doma, imel je dobro zaposlitev, prijatelje in kakovostno življenje, a mu to nekako ni bilo dovolj. Voditelj nočnega programa Boštjan Simčič ga bo med drugim povprašal, zakaj se je odločil za življenje na Švedskem in če – kaj najbolj pogreša.


09.12.2016

Simona in Miha Jakopin

So ljudje, ki kljub okvari vida želijo dati delček sebe drugim. Taka sta tudi Simona in Miha Jakopin, ki prihajata na Nočni obisk. Mnogi ju poznajo kot duo SIMI. Čeprav morata zaradi okvare premagovati kar nekaj težav, s svojim razmišljanjem in tudi z glasbo sporočata, da je svet lep in da je treba pogumno stopati po poti življenja. Kako slepota in slabovidnost vpliva na njuno življenje in glasbeno ustvarjanje, o tem se bosta pogovarjala po polnoči s Petro Medved.


08.12.2016

Saška Klemenčič

Na nočni klepet prihaja mag. Saška Klemenčič, specialistka za Selfmanagement, NLP-mojster praktik in NLP Coach. Pripravlja in vodi delavnice in treninge s področja komunikacije in reševanja konfliktov, motivacije, obvladovanja stresa in podobnih področij. Prisluhnite po polnoči in izvedeli boste tudi, kako si ob začetku leta pravilno zastaviti uresničljive cilje. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.


07.12.2016

Mateja Korošec

Veseli se lučk in božičnega večera. Ko se poslavljamo od starega, z optimizmom zre v leto, ki prihaja. V zadnjem času se jo je dotaknila misel: "Zastavi si cilj, da pristaneš na luni?in če zgrešiš, nič hudega, še vedno boš pristal med zvezdami." Prepričana je, da vedno obstajajo nove poti in rešitve. Na Nočni obisk prihaja direktorica Centra Korak iz Kranja gospa Mateja Korošec. V Koraku pomagajo osebam po pridobljeni poškodbi možganov. Kako s trudom, znanjem in izkušnjami uspejo v ciljih, ki si jih zastavijo, bo govor nocoj po polnoči. Gospo Matejo Korošec je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.


05.12.2016

Ditka

Glasba je lahko zelo močna in čustvena. Še posebno, če jo bogati besedilo znanega tekstopisca Ferija Lainščka. Deset njegovih pesmi je na svojem novem albumu Ne spreminjaj me uglasbila mlada pevka Ditka. Ob izzidu albuma je pripravila tudi samostojni koncert v domačih Prevaljah, na katerem je gostila znana slovenska glasbena imena. Nekaj skladb z zadnjega albuma bo Ditka predstavila tudi v nočnem klepetu. Gostil jo bo Sandi Horvat.


04.12.2016

Dr. Martina Bofulin

Prva ohranjena pisna sporočila o kitajskih priseljencih v Evropi segajo štiri stoletja nazaj. Prve kitajske restavracije so se pri nas pojavile okoli leta 1990. Te so, poleg kitajskih trgovin, v Sloveniji še vedno glavna gospodarska dejavnost kitajskih priseljencev. A zgodba kitajskih migracij seveda seže mnogo dlje in globlje v kulturo, družbo, gospodarstvo in politiko Vzhoda, kot mení s kislo-pekočo juho in pekinško raco v sosednji ulici. To zgodbo raziskuje dr. Martina Bofulin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, in to že iz časov študija sinologije in geografije v Ljubljani. V prvih urah nedelje gremo na veliko kitajsko popotovanje. Od Qingtiana prek Japonske- nazaj v Evropo. Med transnacionalne družine, kitajske turiste, priseljence in izseljence, malo v zgodovino in veliko v sodobnost, ki seveda riše nove podobe kitajskih migracij. Dr. Martino Bofulin je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


03.12.2016

Vlado Krivec

Je živa enciklopedija avtomotošporta in v vlogi napovedovalca vrsto let zvočna kulisa avtomobilističnih dirk v Sloveniji ter glavni krivec, da so bolj privlačne in zanimive, tako za gledalce kot tudi za same voznike. In tudi v resnici je krivec – Vlado Krivec, novinar in velik avtomobilski zanesenjak, nekoč tudi sam dirkač, ki se bo nocoj pripeljal na nočni obisk. V kokpitu radia Koper ga bo na prvi etapi nočnega programa usmerjal voditelj Sandi Škvarč.


02.12.2016

Dušan Škodič

Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla. S članom uredniškega odbora naše najstarejše revije, Planinskega vestnika, se je takoj po polnoči v svet zgodb, ki jih pišejo gore, podal voditelj Jure K. Čokl.


01.12.2016

Ivo Smogavec

V nočnem programu bomo tokrat nekoliko pobliže spoznali delo radijskega zvokovnega mojstra. Po več kot 38-ih letih dela na Radiu Maribor zaokrožuje aktivno studijsko in terensko delo mojster Ivo Smogavec. Ob tej priložnosti nam bo razkril tudi marsikatero anekdoto iz ozadij tega zanimivega skupinskega dela. Pred mikrofon ga je povabil Zoran Turk.


30.11.2016

Urša Sonnenwald

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


28.11.2016

Kako spremeniti odnos do denarja?

Kako pogosto se pogovarjate o denarju? Verjetno precej redko, kljub temu da o njem veliko razmišljate. Raziskava, ki so jo opravili v Združenih državah Amerike, kaže, da se raje kot o denarju, pogovarjamo o smrti, ki sicer velja za tabu temo. Katja Z. Istenič, psihologinja in avtorica knjige Skrita uganka denarja, pravi, da odnos Slovencev do denarja ni najboljši. O ravnanju z denarjem se ne poučimo, zato se pogosto zgodi, da z njim ravnamo tako kakor naši starši. Kako spremeniti svoj odnos do denarja, bo v Nočnem obisku razložila Katja Z. Istenič. Na pogovor jo je povabila Darja Pograjc.


27.11.2016

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

V Ljubljani smo okrasili mesto in prižgali lučke, drugod najbrž tudi. V vznemirljivih in hladnejših dneh, ki prihajajo, se bo zabavna družba kar prilegla. Zato vas voditeljica Mojca vabi, da pripravite kakšno šalo in jo, ko ura odbije polnoč, pokličete.


Stran 111 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov