Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5418 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
V nočnem klepetu se bomo s Petro Škarja peš odpravili na severno romarsko pot, od Camino del Norte do Santiaga de Compostela. Petra se je avgusta tja odpravila že drugič. Fizično je bila zanjo dokaj enostavna, zato je imela več časa za razmišljanje, opazovanje, spoznavanje same sebe, pokrajine in ljudi. Gostil jo bo Robert Zajšek.
Ko se bomo z nocojšnjim gostom zapeljali po širokih avenijah Los Angelesa v Hollywood, se bomo med drugim nostalgično vprašali, ali se bo zlata doba hollywoodske kinematografije še kdaj vrnila. Na Nočni obisk prihaja Igor Korošec. V Los Angelesu živi in dela že 18 let. Bil je barman, notar, nepremičninar, agent, režiser. Ves čas pa tudi igralec. Njegovi liki največkrat ne preživijo. Toliko bolj je zato vesel ene od svojih zadnjih vlog. Čeprav je upodobil ritoliznika, kot sam pravi, in fanatika s karakterjem podlasice, njegov lik Gottlob v priljubljeni fantazijski seriji Grimm ni deležen bridkega konca. Igor Korošec bo o svoji življenjski in igralski poti, ki ga je iz Mlake pri Kranju preko Moskve vodila vse do Hollywooda, govoril nocoj po polnoči. Na nočni radijski klepet ga je povabil Iztok Konc.
Noah Charney je Američan, ki živi v Kamniku. Pisatelja in umetnostnega zgodovinarja je v Slovenijo pripeljalo potovanje po Evropi, ki si ga Američani tradicionalno privoščijo vsaj enkrat v življenju. Sledilo je odkrivanje Plečnikove arhitekture, ki je vodilo do doktorske disertacije, dokončno pa je Charneya pri nas zadržala Kamničanka. Zdaj študente uči pisanja dobrih zgodb, v svojem prostem času pa odkriva našo domačo kulinariko in promovira lepote Slovenije. Zakaj meni, da smo Slovenci preveč skromni in premalo ponosni na svojo državo, bo povedal v noči iz nedelje na ponedeljek.
V prvih minutah nedelje bomo raziskovali zemeljsko površje in razgibanost pokrajin- Od Himalaje do Dovžanove soteske. Slednja je dr. Ireni Mrak, geografinji, alpinistki, navdušeni geomorfologinji in predavateljici še posebej domača in ljuba. Kako poteka raziskovanje ledenikov in delo na visoki nadmorski višini, kako turizem in drugi dejavniki vplivajo na zemljino površje, kakšni so spomini na številne alpinistične odprave, katerih del je bila – od Andov prek Nove Zelandije do Karakoruma, geološko izredno aktivnega in najbolj ledeniškega dela sveta izven polarnih območij? Na vsa ta vprašanja bo dr. Irena Mrak odgovarjala kmalu po polnoči. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk v koprski studio prihajata sestri, plesni koreografinji južnoafriških korenin, Fiona in Gaynor Johnson. Obe izredno energični, pozitivni, predvsem pa že od malih nog povezani z glasbo in s plesom. Prva je ustanoviteljica priljubljene plesne šole Fiona v Kopru, med drugim večkratna državna prvakinja v show plesih in stepu, zadnja leta pa se udejstvuje kot športna direktorica mednarodne plesne zveze IDO (International dance organization). Tudi Gaynor je zabeležila številne odlične rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih, med njimi naslov evropske in svetovne prvakinje, tako v solo kot skupinskih disciplinah, prav nič tuji pa ji niso niti gledališki in glasbeni odri. V omenjeni plesni šoli svoje znanje z navdušenjem, ki ga začuti prav vsak, posreduje naprej kot plesna učiteljica in koreografinja. Svoji zgodbi, razmišljanja in načrte bosta nekaj minut čez polnoč razkrili voditeljici Aniti Urbančič.
Da je Slovenija svetovna velesila v plezanju, ni potrebno posebej poudarjati, kar se ne kaže le v uspehih naše članske vrste, ampak tudi v dosežkih novonastale slovenske paraplezalne reprezentance. Za zdaj skromna ekipa se zaradi posebnih pogojev, ki nastajajo zaradi omejenosti plezalcev, srečuje s svojevrstnimi pogoji dela, ki jih bosta predstavila selektor Jurij Ravnik in paraplezalec Gregor Selak, ki je nekaj let nazaj izvedel, da je zbolel za multiplo sklerozo. O tem, da bolezensko stanje ali omejitev zaradi invalidnosti nista razloga, da ne bi dosegali vrhunskih športnih rezultatov, bomo govorili po polnoči.
V bližini Maribora stoji v vasi Planica nad Framom Turistična kmetija pri Kovačniku. Od tam na obisk v nočni program prihaja Barbara Štern, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na domačiji, ki so jo za goste odprli leta 1981, že od nekdaj radi ustrežejo kulinaričnim okusom. Vsi družinski člani, ki živijo na posestvu, velikem 36 hektarjev, pa se trudijo, da bi se gostje počutili kot doma. Slišali boste torej, kakšno je življenje na kmetiji, kako se je treba potruditi za goste, pa tudi, kako ima vsaka jed in pijača pri njih svojo zgodbo. Prisluhnite zanimivemu klepetu. Z vami bo voditeljica Jasmina Bauman.
Si predstavljate, da bi do vas na cesti pristopil modni agent in vam povedal, da bi ravno vaš obraz lahko krasil naslovnico priznane modne revije? Delo modnega agenta v Sloveniji opravlja tudi Tomaž Mihelič. V minulih štirih letih je s pomočjo agencije Immortal Models na svetovni trg mode pomagal že številnim mladim, ki so se želeli preizkusiti v vlogi modela in dobili priložnost sodelovanja s svetovno znanimi modnimi hišami. O svetu, o katerem večina še vedno razmišlja stereotipno, se bo z nočnim gostom pogovarjal Sandi Horvat
Slovenci smo tradicionalno nagnjeni k temu, da se delimo. Naj gre za politiko, šport ali celo povsem vsakdanje stvari. Ena redkih stvari, okoli katere ima večina podobno mnenje, je prometna varnost. O njej le redki najdejo pozitivne besede, velika večina celo meni, da gre za najbolj nevaren segment našega življenja. Ko pridemo do vprašanja kazni, pa se čisto po naše seveda znova delimo. Kaj narediti, da bo žrtev manj? Kakšna je pri tem vloga države in kaj lahko naredimo sami? Kako pomagati žrtvam in njihovim svojcem? Jure K. Čokl to noč gosti Roberta Štabo, generalnega sekretarja AMZS in predsednika zavoda Varna pot.
Prvo septembrsko nedeljo bomo začeli z zvrhano mero glasbe. Na nočnem obisku se bo voditelju Juretu Čepinu pridružil Gašper Mihelič, član belokranjskega pop-rock tria 2B [dva bé]. V sedmih letih obstoja so izdali dva albuma in nastopili pred najrazličnejšim občinstvom – od Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije do manjših klubov in lokalov. Pogovoru o začetkih skupine, njihovem ustvarjanju, glasbenem sodelovanju in slovenski glasbeni sceni nasploh prisluhnite nekaj minut po polnoči!
Študent Višje strokovne šole za oblikovanje materialov v Sežani, Martin Markežič iz Trsta, bo z voditeljico Barbara Čepirlo govoril o posebnih postopkih brušenja dragih okrasnih kamnov ali diamantov, ki jih je spoznaval že kot otrok. Zagnani 22-letni tržaški ustvarjalec je svoje dragulje v oblikovanem nakitu že razstavil in z njimi navdušil, v prihodnje pa namerava po znanje in izkušnje še v Nemčijo.
Na obisk prihaja človek, ki ustvarjalno krmari med glasbo in gledališčem. Nič nenavadnega pravzaprav – vsak koncert, vsaka plošča imata svojo dramaturgijo, in le redke gledališke uprizoritve se zgodijo brez muzike. Večina ga najbrž pozna kot basista skupine Katalena. Glasbene poznavalce in sladokusce pa navdušuje tudi njegova zasedba The Puzzled, ki je pred tremi leti izdala prvenec Bad Times For Bedtime Stories. Raziskovalec glasbeni poljan se tudi kot direktor Mladinskega gledališča v Ljubljani ne boji tveganih odkrivanj novih pokrajin. Tibor Mihelič Syed bo nočni gost Nade Vodušek.
Počitnice, ki so bile za marsikoga polne doživetij in prijetnih druženj s prijatelji, se končujejo. Zveza prijateljev mladine Maribor je skupaj s koodinatorji dejavnosti za otroke in mladino, pa tudi številnimi prostovoljci, pripravila in izvedla pester počitniški program. Kaj vse so počenjali, boste izvedeli v pogovoru s koordinatoricama dejavnosti v Domu ustvarjalnosti mladih Kornelijo Kaurin in Tadejo Dobaj takoj po polnoči. Gostila ju bo Darinka Čobec.
Živimo v času, ko se vprašanje, ali pride skozi življenje bolje tisti, ki je pametnejši, ali tisti, ki je iznajdljivejši, poraja samo od sebe. Ali je pomembnejše znanje, ali so zdaj v ospredju druge sposobnosti? Koliko nam danes pri reševanju problemov in pri prilagajanju na različne življenjske situacije lahko pomaga inteligentnost? Morda pa gre le za dve plati iste medalje. V studio nočnega programa prihaja psiholog in raziskovalec inteligentnosti Iztok Žilavec. Le kaj poreče na znano misel Alberta Einsteina, ki naj bi ob neki priložnosti dejal, da je razlika med genialnostjo in neumnostjo le v tem, da genialnost ni brezmejna. In kakšen je vaš IQ? Preverite nocoj po polnoči.
Amnesty International je mednarodno gibanje in največja svetovna nevladna organizacija, ki združuje več kot štiri milijone članov in podpornikov po vsem svetu. Njihova vizija je svet, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur. Za svoja prizadevanja so leta 1977 dobili Nobelovo nagrado za mir. Amnesty International je že skoraj tri desetletja prisoten tudi na slovenskih tleh. V nocojšnjem pogovoru se nam bo na Prvem pridružil član in zaposleni na Amnesty International Slovenije, Blaz Kovač. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Krajinski park Kolpa, v katerem kraljuje mejna reka, obiskovalcu nudi vpogled pravzaprav v vse značilnosti Bele Krajine. Na čelu parka, ki ga je Republika Slovenija vzela pod okrilje pred desetimi leti, je že ves ta čas Boris Grabrijan. Srečanje z njim je srečanje s kulturo, tradicijo in življenjem v tistem koncu. Dežela pisanic, steljnikov, lanenega platna, značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ljudskih pripovedi in značilne kulinarike nosi v sebi tudi številne druge posebnosti, ki jih sogovornik Darje Groznik dobro pozna. Boris Grabrijan bo gost Nočnega programa.
Na nočni klepet prihaja Polona Čeligoj iz Ilirske Bistrice. Po poklicu je vzgojiteljica. Že od malih nog je predana dobrodelnosti. Burkino Faso je prvič obiskala kot turistka in že takoj po sestopu iz letala je začutila to, na kar so jo nekateri opozarjali: Burkina ti zleze pod kožo. Znova se je tja odpravila v okviru pravične trgovine kot prostovoljka društva Humanitas. Sodeluje s tamkajšnjo organizacijo Kafuli, kar v lokalnem jeziku pomeni ‘združiti se, biti skupaj’. V to državo se rada vrača. Afriško obarvane misli bo Polona delila z voditeljico nočnega programa Jano Samsa.
To noč bomo dirkali. S čisto pravim dirkalnikom, ki tekmuje v močni mednarodni konkurenci in doseže hitrost 100 kilometrov na uro v nekaj več kot treh sekundah. V studiu se bo voditelju Juretu K. Čoklu pridružila ekipa, ki stoji za projektom, ki iz leta v leto dosega hitrejše kroge. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za študente Fakultete za strojništvo v Mariboru in če ne bi bil dirkalnik v celoti njihovo delo. Rdeča luč se prižge takoj po polnoči.
Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini je eno najštevilčnejših in najdejavnejših tovrstnih društev v državi. Obiskovalcem predstavlja zelo pomembno kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino tamkajšnjega območja. S člani Turističnega društva Šempeter bomo podrobneje predstavili enega najpomembnejših in najlepše ohranjenih spomenikov rimske dobe na Slovenskem, Rimsko nekropolo, pa tudi bližnjo podzemno jamo Pekel, ki je med drugim edina jama v Sloveniji, kjer so našli kosti pračloveka. Več o tem je za to noč pripravil Teodor Bostič.
Sloviti raziskovalec človeške spolnosti Alfred Kinsey je v prejšnjem stoletju povzročil velik miselni preobrat, ko je opozoril, da mnogo ljudi ne privlači samo en spol. Številni udeleženci njegove študije so namreč poročali tudi o istospolnih izkušnjah. Je biseksualnost zgolj spolna privlačnost ali kaj več? V preteklosti je bila v mnogih kulturah dobro sprejeta, kaj pa danes? Kako na pojav biseksualnosti gledajo nove generacije? Svoje misli bo v nočnem klepetu z Iztokom Koncem delila Ada Černoša, feministka in LGBT* aktivistka.
Neveljaven email naslov
