Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5418 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


11.01.2017

Milan Golob

Okrog štirih mest in dveh diplom se vrti življenje Milana Goloba, ekonomista in gledališkega režiserja. Režiral je zadnjo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki velja za najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Znamenito delo so pred dobrim mesecem vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako je ta režijska izkušnja zaznamovala ustvarjalno pot Milana Goloba in kam ga je popeljala, ga bomo vprašali v našem nočnem programu. Nocoj po polnoči se bo z njim pogovarjal Iztok Konc.


09.01.2017

Nika in Miha Dulmin

Pripovedovalci pravljic za otroke se poleg klasičnega branja poslužujejo tudi dodatnih vizualnih elementov, s katerimi želijo otroku ponazoriti določen izsek iz zgodbe. Pri društvu AnimaTera so stopili korak dlje. Med prvimi pri nas so pri številnih predstavah po Sloveniji začeli uporabljati tudi interaktivni televizijski zaslon, slovenskim otrokom pa predstavili inovativne družabne igre. Nika in Miha Dulmin, snovalca novodobnih predstav za otroke, bo na nočnem klepetu gostil Sandi Horvat.


08.01.2017

Alenka Slapšak

Kajenje je ena najbolj škodljivih razvad za naše zdravje. Prenehanje s kajenjem ni enostavno, je pa mogoče, rezultati pa so vidni že v nekaj urah po zadnji pokajeni cigareti. Kako prenehati? Takoj ali postopoma in kako si pri tem pomagati, bo v nočnem obisku predstavila diplomirana medicinska sestra Alenka Slapšak, vodja zdravstveno-vzgojnega centra zdravstvenega doma Ljubljana center, ki ponuja program Da, želim prenehati kaditi.


07.01.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


06.01.2017

Prva slovenska erotična pobarvanka

Pobarvanke so bile še nedolgo tega domena otrok. Odrasli smo bili prepričani, da smo barvice za vedno odložili, ko smo zapustili osnovnošolske klopi. A pobarvanke za odrasle so zadnja leta vse bolj priljubljene; barvanje naj bi celo preganjalo stres in tesnobne občutke. Pa ste vedeli, da tudi ljubitelji erotike prisegajo na pobarvanke, in da Slovenci pri tem nismo nikakršna izjema? Na Nočni obisk prihajata Aja Vesna Ginovska in Jur Samec, avtorja prve slovenske erotične pobarvanke za odrasle, ki je doživela presenetljiv uspeh. Pridružite se nam po polnoči!


05.01.2017

Borut Osonkar

Vse bolj se zavedamo, kako pomembna je skladnost uma, telesa in duha, ki poživlja našo življenjsko energijo in je prava zakladnica zdravja in sreče. Ena izmed veščin, ki jo uporablja vse več ljudi, je tai ji, stara kitajska umetnost izvajanja skladnih ritmičnih vaj. Po polnoči jo bo predstavil dolgoletni ljubitelj te veščine Borut Osonkar, ki pravi, da je tai ji neke vrste meditacija, po kateri začutimo sproščenost in umirjenost. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.


04.01.2017

Marjan Žiberna

S pisateljevanjem je pri nas težko preživeti, bi pa zaradi njega tudi umrl, pravi Marjan Žiberna, ki pripada srednji generaciji slovenskih pisateljev. Kot novinar in pisec je sodeloval s številnimi uglednimi revijami ter ustvaril veliko poljudnoznanstvenih člankov in popotniških zapisov. Izpod njegovega peresa sta prišla tudi turistična vodnika »Po Dolenjski« in »Posavje«. Tudi »Zgodbe z ljubljanskega maratona« so njegove, kar pa ni nič čudnega, saj je bil Marjan Žiberna nekdaj izvrsten atlet, tekač na srednje in dolge proge. Poznajo ga tudi ljubitelji domačega leposlovja, njegov prvenec »Beznica v Kitalah« datira v leto 2003, njegov zadnji roman pa nosi naslov »Norma«. Marjan Žiberna prihaja na nočni obisk, z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.


02.01.2017

Špela Čadež

Ni jih še veliko, a prav vsi so odlični, odmevni in pobirajo nagrade. Njen tretji samostojni lutkovni animirani film Boles jih je prejel več kot petdeset. Letos je ljubitelje animiranih filmov navdušila njena Nočna ptica, duhovita pripoved o pijanem jazbecu, ki obleži na cesti, njegovo prebujenje pa odpelje film v nepričakovano smer. Žirija znamenitega festivala Sundance je nočno ptico uvrstila v svoj letošnji program. Pred potovanjem na Sundance, bo režiserka animiranih filmov Špela Čadež gostja v nočnem programu. Na obisk jo je povabila Nada Vodušek.


31.12.2016

Žan Papič in Danijel Malalan

Noč iz koprskega studia bo v znamenju smeha. Na obisk k voditeljici Barbari Čepirlo namreč prideta igralca Žan Papič in Danijel Malalan, Kraševca, ki sta z ostalo ekipo ustvarila novo komedijo Buh pomagej. Za mladega stand-up komika Žana Papiča iz Sežane je to prva gledališka vloga, v kateri se kot pogrebnik Tuljo odlično znajde, izkušeni igralec Danijel Malalan iz Trsta pa se je kot režiser pozabaval z umetniško postavitvijo komične zgodbe o običajnem življenju in sanjah preprostega Slovenca. Vabljeni k poslušanju!


30.12.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


29.12.2016

Žan Luka Zelko

V nočnem programu prihaja v goste k voditelju Zoranu Turku v mariborskem studiu mariborski jadralec, vrhunski športnik, aktualni državni prvak v olimpijskem jadralnem razredu laser Žan Luka Zelko. Že kot mladinec se je zapisal med jadralce, ki posegajo po najvišjih uvrstitvah na domačih in tudi mednarodnih tekmovanjih – srebrno medaljo si je prijadral že na mladinskem svetovnem prvenstvu v razredu laser radial, v tem razredu pa je osvojil bronasti medalji na evropskem in svetovnem prvenstvu tudi po prehodu med člane. Pred dnevi se je vrnil s priprav in bo za praznike torej doma, že januarja pa ga čez lužo, v Miamiju, čaka tekma svetovnega pokala v razredu laser.


28.12.2016

Dobra vila Maja

Še nekaj dni nas loči, ko bomo znova sprejemali novoletne zaobljube in razmišljali katere želje bi si v novem letu radi izpolnili. Pa vendar se pri kreiranju želja mnogokrat zalomi ali pa se te, preprosto, ne uresničijo. Ste se kdaj vprašali zakaj? Poznate pravi način kreiranja novoletnih želja in kako sami poskrbimo, da se bodo zagotovo uresničile? O tem in še marsičem bomo poklepetali z inspiracijsko svetovalko in avtorico knjig o čarobnosti življenja, Majo Debevc. Dobro vilo Majo, kot jo pozna večina njenih bralcev, bo gostil Sandi Horvat.


26.12.2016

Metka Krašovec

Skozi črnino zimske noči bodo zasijale barve. Zažarele slike. Spregovorile risbe. Pokrajine, obrazi, figure, ki morajo nastati v tišini, da bi lahko govorile. O svetlobi, ki jo od rojstva nosi v sebi in odkrivanju njenega odseva v oddaljenih krajih in bližnjih ljudeh. O filigranskem prepletu poezije in podobe. O lepoti in o zmožnosti čudenja. In o mnogih drugih občutjih, mislih in rečeh, iz katerih je stkano njeno ustvarjanje in življenje. Slikarko Metko Krašovec je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


25.12.2016

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Na Prvem vas po polnočnici pričakuje voditeljica Mojca. Vesela bo, če jo pokličete.


24.12.2016

Štefica Stipančević – Steffy

Štefica Stipančević – Steffy je z odliko diplomirala in magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje koncertne in operne dosežke je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Gregor Ravnik je študent dentalne medicine, ki hkrati študira tudi solopetje. Prejel je številne nagrade in najvišja mesta na državnih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Letos poleti sta skupaj nastopila na Melodijah morja in sonca. In skupaj bosta tudi v studiu Radia Koper, ko nam bosta v nočnem programu predstavila svojo glasbo. Povabil ju je Andrej Šavko.


23.12.2016

Lina Kosi

Lina Kosi je Ljubljančanka, ki jo je odneslo v London, kjer se je posvetila študiju na priznanem programu Guildhall School of Music & Drama, kot statistka pa je ob boku Meryl Streep, Hughu Grantu, Tomu Cruisu in drugih znanih igralcih zaigrala v številnih znanih filmih in serijah.


22.12.2016

Ivan Arzenšek

Ivan Arzenšek


21.12.2016

Zadrugator

Pravica do prebivališča naj bi bila temeljna človekova pravica. A ta pravica je v svetu prekarnega dela pogosto zgolj beseda na papirju. Mladi imajo na trgu, kjer je 92% stanovanjskega fonda lastniškega, omejen dostop do prvega stanovanja; osamosvajanje je zato odloženo do 30. leta. Kot odgovor na rigiden slovenski stanovanjski trg je nastal Zadrugator – stanovanjska zadruga, ustanovljena za zagotavljanje cenovno dostopnega in kakovostnega bivanja v Ljubljani. O alternativni obliki bivanja onkraj pasti lastništva in profitnega najema bo Darja Pograjc malo po polnoči govorila s člani Zadrugatorja. Vabljeni v našo nočno družbo!


19.12.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.12.2016

Aleš Vičič

Nekateri športniki s pritiski opravijo sami, drugi morda ne, pa si tega nočejo priznati, saj je – imeti športnega psihologa – še vedno tabu. Kako pomembna je dobra psihološka priprava športnikov in kdo jim pri tem lahko pomaga? Na nočni obisk smo povabili športnega psihologa Aleša Vičiča, ki se s psihološko pripravo športnikov profesionalno ukvarja več kot 15 let. Nekateri njegovi varovanci so tudi olimpijci, kateri, pa ne bomo izvedeli, saj je zaupanje temelj sodelovanja med športnikom in športnim psihologom. Bomo pa podrobneje spoznavali načine sodelovanja športnega psihologa v vrhunskem športu, kar je tudi vse bolj pogosto. Nočna voditeljica bo Enisa Brizani.


Stran 110 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov