Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.
“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”
Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.
“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”
Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.
”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”
Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.
“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”
Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:
”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Erik Božič je za svoje delo prejel številne nagrade, deluje na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanji michelinov krožnik 2017 in 2018. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Spomni se, da je svoj življenjepis k Tomu Huntu odnesel osebno in tako spoznal solastnico restavracije Poco. Kmalu so ga povabili na razgovor.
“Intervju za službo je bil za mesto glavnega chefa, a sem jim takoj, ko sem vstopil, rekel, da nočem biti glavni, saj se moram še veliko stvari naučiti. Potem so mi ponudili mesto sous chefa, imel sem možnost delati kot glavni chef pred odprtjem restavracije in pozneje tudi priložnost izbrati glavnega chefa.”
Skupaj z ekipo restavracije Poco je osvojil več nagrad, med drugim tudi food made good. Kot pravi Hunt, je etika tista, ki naredi hrano dobro. Ta filozofija mora biti vpeta v vse procese neke restavracije.
“Večina restavracij kupi krožnike od industrijskih proizvajalcev, po nizkih cenah in ki so jih naredili delavci z minimalno plačo. Mi smo našli nekoga, ki je delal iz gline blizu restavracije. Z njim smo se zmenili, da nam naredi 60 krožnikov. Seveda so bili dražji, ampak to je pomenilo, da nekdo zraven od tega živi in je bil potem lahko tudi naša stranka. Gre za holističen pristop. Mesec in pol smo obiskovali vse kmetije, s katerimi smo pozneje sodelovali in izbirali dobavitelje tudi po tem, kakšen odnos ima do svojih delavcev.”
Še eden od izzivov je gotovo kuhanje brez odpadkov. Kot pravi sogovornik, ima majhen bistro z 20 sedeži najmanj 15-20 kg odpadkov na teden, večje restavracije tudi do 50 kg. To je hrana, ki je bila povsem v redu, a je končala v smeteh zaradi neodgovornosti gosta in restavracije, je kritičen Erik Božič.
”Pri nas je bilo odpadkov, ko smo se kot ekipa utekli, manj kot kilogram na dan. To je skoraj nepredstavljivo.”
Da lahko tako zmanjšaš odpadke, moraš najprej poznati svoje smeti.
“Mi smo končali dan tako, da smo odprli smeti in gledali, kaj je noter. Odpadke smo razdelili na to, kaj bi lahko uporabili, česa zagotovo ne moremo uporabiti in na tisto, česar sploh ne bi smelo biti v smeteh. Tako smo zmanjševali odpadke vsak dan.”
Kuhar samouk in prejemnik številnih priznanj, tudi michelinovega krožnika 2017 in 2018, je kritičen do slovenskega odnosa do hrane in lokalnih sestavin. Na vprašanje, ali lahko dobimo krožnik z lokalnimi sestavinami po primerljivi ali podobni ceni kot krožnik z uvoženimi poceni globalnimi surovinami, odgovarja:
”V Sloveniji je to težko, skoraj nemogoče, če sem iskren. Če bi hoteli v Sloveniji krožnik sestaviti iz izključno lokalnih sestavin, bi morali zdaj znane cene podražiti od dva do štiri evre, pa še vedno ne bi bili profitabilni. Zato, ker imamo prenizke plače. Če bi več kupovali lokalno, bi imeli več likvidnostnih sredstev in posledično višje plače. Tako deluje socioekonomija. Zdaj pa smo v začaranem krogu.”
Literatura, glasba, gledališče, film, politično dogajanje in čisto običajno življenje, to zanima Marka Jenšterleta. Je dober poznavalec vsega naštetega v Latinski Ameriki, na katero ga vežejo številne vezi, predvsem pa velika strast do dežel, sestavnih delov celine. Če leta 1988 ne bi kot novinar – dopisnik časopisa Delo in agencije Tanjug odšel v Buenos Aires, najbrž ne bi bilo te zagledanosti, ne bi bilo srečanj in intervjujev z glasbenima zvezdnikoma, kot sta Mercedes Sosa in Gilberto Gil in pisateljskima legendama Isabel Allende in Gabrielom Garcio Marquezom. Marko Jenšterle bo gost Darje Groznik po polnoči.
Tokratni nočni gost Dejan Pevčević o sebi pravi, da je otrok Jugoslavije, rojen v zasneženi Ljubljani. Nekega dne je iz radovednosti pogledal v gledališče in se zaljubil v odrske deske. V življenju skorajda ni stvari, ki ga ne bi zanimala, idealna kombinacija raziskovanja sveta, narave in družbe pa je zanj ravno skozi umetnost in hkrati s potovanji, ki jih vedno združi še s strastjo do športa. Kljub poletju je v teh dneh zelo delaven, saj ustvarja nove oddaje Ambienti na Televiziji Slovenija, nastopa s skupino Same babe in prebira leposlovje za cikel koncertov Jesenske serenade, ki bodo letos jubilejne, 40. Še več pa bo nočni gost Dejan Pevčević povedal v noči z nedelje na ponedeljek voditeljici Tadeji Bizilj.
V prvih urah nedelje bo naša gostja etnologinja mag. Inga Miklavčič Brezigar. Njeni odmevni projektih in razstave, v katerih je preučevala meščanstvo na prelomu 19. in 20. stoletja, šla po poti aleksandrink od Prvačine do Aleksandrije, spoznavala življenje po 2. sv. vojni do osamosovjitve in zbirala sledi industrijske dediščine včasih največjih in najprepoznavnejših fabrik, ostajajo tudi po upokojitvi pomemben doprinos k beleženju kulturne dediščine Goriškega prostora. Z voditeljico Ano Skrt bosta v pogovoru nekaj besed namenili tudi odpiranju privatnih zbik in manjših muzejev zunaj muzejske institucije. Pridružite se jima kmalu po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V oddaji Nočni obisk se vam bodo predstavili mladi Mozirjani, ki sestavljajo rokovsko obarvano zasedbo Up N’downs. Žanrsko se ne omejujejo, raje vključujejo različne glasbene navdihe, vse od bluesa do metala. Letos so po več letih ustvarjanja izdali prvenec ”Vse kar sem pozabil”. V prvih minutah novega dne bomo prisluhnili izboru skladb iz svežega albuma, nekaj pa jih bodo Up N’downsi zaigrali tudi akustično v studiu. Kaj vse so torej mladi glasbeniki pozabili, v oddaji Nočni obisk, malo po polnoči. Pripravlja Lea Ogrin
Odločitev, da postanemo lastniki živali, terja veliko odgovornost. Novi družinski član nam prinese veliko veselja in sreče, pomeni pa tudi medsebojno delitev dela v družini. O vsem tem se bomo pogovarjali z Mileno Zadravec, naš gost pa bo tudi Štefan Jeza, dolgoletni ljubitelj in predsednik golobarske sekcije severovzhodne Slovenije. Vaša nočna gostiteljica bo Darinka Čobec.
Nič več ravnateljica, vendar še vedno borka za ugled učiteljstva in kakovostno šolo; brez vmešavanja politike. Angažirana pri projektih, ki krepijo narodno zavest, ljubezen do maternega jezika in prispevajo k ohranjanju slovenstva. Njen življenjski moto je: spoštovati ljudi ne glede na njihovo poreklo in poklic. Pravi, da se mora človek celo življenje učiti in da mora delati in še enkrat delati. Srečo pa nam prinašajo ljudje, ki jih imamo ob sebi. Na Nočni obisk prihaja gospa Ana Vehar. Nocoj po polnoči jo bo gostil Iztok Konc.
Ob izrazu ulična umetnost večina pomisli na slikovite grafitarske podvige. A v isto malho spadajo tudi druge oblike kreativnega izražanja na javnih mestih. Ali lahko prostor, namenjen skupnostni rabi, postane “javno mesto”? Na to in mnoga druga vprašanja nam bodo odgovorili člani kreativnega kolektiva UAUU. V Univerzalni Atelje Uličnih Umetnosti, kjer so svoj prostor našle ilustracije, grafike, grafiti, arhitektura, glasba in celo programiranje, vas po polnoči vabi Darja Pograjc.
Nedeljski nočni obisk bo minil v znamenju balinanja, ki ga mnogi neupravičeno pojmujejo kot gostilniški šport, s katerim se ukvarjajo pretežno upokojenci. A dejstvo je, da je v Sloveniji več kot 2500 registriranih igralk in igralcev, ki v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov. Za razvoj balinanja pri nas skrbi balinarska zveza Slovenije, ki združuje približno 160 balinarskih klubov in prireja številna tekmovanja, na čelu z državnimi in mednarodnimi prvenstvi. Predsednik zveze Sandi Kofol in selektor mladinskih selekcij Tone Kosar bosta voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila balinanja, se pohvalila s preteklimi uspehi naših tekmovalcev in ocenila, kako priljubljen je ta šport med mlajšimi generacijami.
Breakdance ti lahko spremeni življenje. Tako pravi gost nočnega programa, plesalec Sandi Gabrijelčič. Pred nekaj leti se je vpisal na tečaj breakdancea, ki ga je popolnoma prevzel. Ta bolj plesna kot gimnastična disciplina združuje telesno dejavnost, zdravje, ples, različne športe in, nenazadnje, veliko trdega dela. Sem sodijo tudi treningi pozno v noč, če je treba. Kakšna je torej Sandijeva osebna izkušnja z breakdanceom, izveste po polnoči. V novogoriškem studiu Radia Koper ga bo gostil Boštjan Simčič.
Ko stopi na oder z dirigentsko paličico v roki, publika takoj začuti njeno energijo. Oder ji je bil usojen že od malega. In četudi se je vmes odločila za študij muzikologije, je proti koncu študija že vedela, da ne bo ostala le pri teoriji in zgodovini glasbe. Da jo vznemirja in vabi živo ustvarjanje. Dirigiranje. Zborovsko in orkestrsko. Danes na številnih glasbenih odrih soustvarja odmevne predstave in koncerte s priznanimi slovenskimi ustvarjalci. Je umetniška vodja Akademije Branimirja Slokarja, kjer kot dirigentka sodeluje s svetovno uveljavljenimi umetniki. Živo Ploj Peršuh je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni pogovor smo tokrat povabili našega radijskega sodelavca Gorana Glavičiča. Nedavno se je vrnil iz Indije, v kateri je preživel skoraj dva meseca. O vtisih iz te raznolike velikanke, predvsem pa o duhovni plati svojega popotovanja, o bivanju v tibetanskem budističnem samostanu v Dharamshali in izkušnjah iz duhovnega centra Ašram bo pripovedoval po polnoči. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Poletje je tu. V topli, po cvetju dišeči noči se boste po polnoči s pomočjo telefona spet lahko pogovarjali z Mojco. O dobrih in senčnih straneh življenja, pa še kakšna šala bo padla vmes. Vabljeni!
Ksenija Krajšek Mahorčič svoje delovnike preživlja v kuhinji družinske gostilne Mahorčič v Rodiku. Je chefinja, ki lokalni kulinarični tradiciji v snovanju jedi in jedilnikov namenja posebno mesto. Pri tem izhaja iz lokalnega območja Krasa in Brkinov, ponuja sezonsko in lokalno pridelano hrano, obenem pa tradiciji dodaja sodobno interpretacijo. Ste že slišali za potico, buhtelj ali medenjake v kozarcu? Te tri slovenske tradicionalne jedi v sodobni preobleki bodo iztočnica za pogovor o slovenski kulinarični identiteti. Ksenijo Krajšek Mahorčič bo gostila Janja Novoselc.
Šolsko leto je pri koncu, oddahnili si bodo vsi: učenci, učitelji in ravnatelj. Lik ravnatelja ponavadi uteleša resnost, strogost, nepopustljivost. Kaj pa če ravnatelj kravato in zloščene čevlje zamenja za skiro ter v svojem nagovoru dijakom sporoča:« Upam, da zaidete tudi malo levo in malo desno, saj boste našli še tisto, kar bo zagotovo pritegnilo vašo pozornost.« Gregor Markelj, nekdaj dijak, zdaj pa ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki noče biti birokrat, ampak kreativni vodja šole. Zaljubljen v motorje, jih vozi in oblikuje, njegova »polna luna« je motoristični oblikovalski zadetek v polno. Kakšna je specifična teža slovenskih oblikovalcev v mednarodnem prostoru, je digitalna fotografija umetnost ali obrt, kako debel kos kruha si reže slovenski umetnik? Ob 70 letnici Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani prihaja Gregor Markelj na nočni obisk.
Na nočni klepet prihaja slikar Gorazd Jordan, ki velik del prostega časa nameni športu oz. teku. Na obeh omenjenih področjih, umetnosti in športu, velik poudarek daje izobraževanju drugih, predvsem mladih. Nato pa prihaja v goste še skupina Carpe diem, ki praznuje deset let delovanja in pripravlja izdajo albuma največjih uspešnic. V nočno družbo vas vabi Robert Zajšek.
Pri starših in v širšem krogu sorodnikov, kot tudi v slovenski družbi nasploh je močno izraženo pričakovanje, da bomo našli partnerja ali partnerko in si ustvarili družino. Žiga, 40 let:«Jaz se vedno vprašam, kaj je pa s to žensko narobe, ki je stara toliko kot jaz in samska. Verjetno pa se tudi drugi isto vprašajo za mene.« Žiga, ki je rad samski in si partnerske zveze ne želi, je o svojem samskem stanu odkrito spregovoril z dr. Iztokom Šorijem, avtorjem pionirske raziskave o samskih v Sloveniji. Ali je samsko življenje stvar izbire in odločitve ali splet okoliščin? Česa si samski v življenju želijo, kaj pogrešajo? Kakšni so njihovi intimni trenutki, ljubezensko in spolno življenje? Ali je samskost problem – za posameznika in družbo? Nocoj po polnoči se pridružite in sodelujte v pogovoru s sociologom in raziskovalcem samskosti Iztokom Šorijem.
Klemen Mramor, pevec, avtor besedil in glasbe z vzdevkom Clemens bo naš tokratni nočni gost. Nastopi na festivalih mu kljub rosnim 23. letom niso več tuji, sodeloval je že v strokovnih glasbenih žirijah, nastopil pred polno Halo Tivoli in za skladbo Jst bi te mel posnel tudi videospot in si z njim pridobil mesto na MTV-ju. Vsestranski glasbenik, ki ga je v studio povabila voditeljica Tadeja Bizilj, pa se ne ukvarja le z glasbo, temveč se je preizkusil tudi za kamero, nastopil je v nanizankah in televizijskih oglasih, zelo rad pa tudi sinhronizira risanke za naše najmlajše. O vsem tem nam bo Clemens več povedal v noči z nedelje na ponedeljek.
Neveljaven email naslov