Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzija: Nada Breznik
Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2018
Rauma blues slovaško-slovenske pesnice Stanislave Chrobákove Repar vsebuje dva sklopa pesmi: Na robu izrekljivega in Onkraj roba. Pesmi prvega sklopa so umeščene v njeno slovaško obdobje, podnaslovila ga je Dúbravka, 1991, drugi sklop pa sodi v bivanje v Sloveniji, podnaslov je Dolgi most, 2015. V ta sklop je uvrstila tudi pesem, ki jo je očitno navdihnila Finska, njeno naslednje domovanje. Že notranja organizacija zbirke tako nakazuje pesničino geografsko in notranjo razslojenost, z vsemi dimenzijami, ki jih prinašajo nova okolja, ljudje in intimna razmerja. Tudi oblikovno se pesmi razlikujejo. Pesmi v prvem delu so kratke, rahle in prosojne, eno-, dvo- ali večvrstične s presledki, s poudarki na razprtih besedah, kot so rezila, neo bstoj, odveza, ljubezen, praznina in besednih zvezah: na črepinjah, trn v srcu, fleš zenice. Pesmi v drugem delu pa so strnjene, goste, dolgovrstične. Tematsko se pesmi osredotočajo na občutljivo, kompleksno in pogosto boleče področje ljubezenskega razmerja, silovito trganje in spet krpanje vezi, na vprašanja in dileme pripadnosti, zvestobe in zavezanosti drugemu, tudi kraju bivanja ali domovini, nazadnje pa, skozi mnoge levitve in čustvena nihanja, za zvestobo sebi, za neomajno vero vase. Pesniška govorica je metaforično bogata, prepričljiva, tenkočutna, občasno tudi ironična in kritična. Občutje pesmi je pogosto melanholično in se prikrade celo v svetlo pomladno zvenenje, v sočnost in brstenje, kajti zavedanje, da vse mre, da vse tone v temo, je že vseobsegajoče. Ko pesnica upesnjuje preselitev in nov začetek, pravi:
»Pod tvojo streho sem prišla živet, / z vso močjo zaupanja, ki rešuje žejne / popotnike, v tvojo slo – slovnico sem / položila senco odpetega jaza, v tvoj / zemljevid umestila svojo prihodnost.«
Spretno razstavljanje besed v dvopomenskost, kot je v primeru besede ‘slovnica’ na poželenje in jezik v prenesenem pomenu, je le en primer, ki kaže izbrušenost jezika in uporabo številnih besednih variacij slovenščine, ki ni njen materni jezik.
Ločitev je slikovito upesnjena v verzih o bolšjem trgu, kamor ljudje prinašajo svojo nakopičeno praznino, kot posrečeno zapiše Stanislava Chrobáková Repar – porcelan, srebrnino, medenino, čipke, angelčke in škrate. Predmete, ki jih na novo osmislijo neke druge roke. »Od spremljevalca, ki me ne pozna, sem dobila lupo in sito, da uvidim, presejem in presevam ljubezen kot nedotaknjeno z bolečino. Kot nedotaknjena z bolečino.«
Prav Finska, ta stoletna Suomi, kjer zdaj biva, je odlična metafora osvobojenosti, očiščenosti: »od tu pot teče le še naprej … mokra ravnina pod nogami, sinjina sije vsepovsod, korak krepi dih in me s tem vzpostavi.«
Mnoge, tudi grenke preizkušnje zdomstva in ljubezenskih razmerij, so prebudile polno samozavedanje in življenjsko silo. V tem navdihujočem in radostnem spoznanju izzveni drobna knjižica pesmi Rauma blues. »Sebi sem prana,« zapiše Stanislava Chrobáková Repar. Ta drža, ta pokončnost priča o trdnosti, samozaupanju in zaupanju v smisel obstoja. Zadnjo pesem v zbirki zaključuje z mislijo: »sem bila, sem zdaj, sem jaz – in tu še bom.«
Avtorica recenzija: Nada Breznik
Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2018
Rauma blues slovaško-slovenske pesnice Stanislave Chrobákove Repar vsebuje dva sklopa pesmi: Na robu izrekljivega in Onkraj roba. Pesmi prvega sklopa so umeščene v njeno slovaško obdobje, podnaslovila ga je Dúbravka, 1991, drugi sklop pa sodi v bivanje v Sloveniji, podnaslov je Dolgi most, 2015. V ta sklop je uvrstila tudi pesem, ki jo je očitno navdihnila Finska, njeno naslednje domovanje. Že notranja organizacija zbirke tako nakazuje pesničino geografsko in notranjo razslojenost, z vsemi dimenzijami, ki jih prinašajo nova okolja, ljudje in intimna razmerja. Tudi oblikovno se pesmi razlikujejo. Pesmi v prvem delu so kratke, rahle in prosojne, eno-, dvo- ali večvrstične s presledki, s poudarki na razprtih besedah, kot so rezila, neo bstoj, odveza, ljubezen, praznina in besednih zvezah: na črepinjah, trn v srcu, fleš zenice. Pesmi v drugem delu pa so strnjene, goste, dolgovrstične. Tematsko se pesmi osredotočajo na občutljivo, kompleksno in pogosto boleče področje ljubezenskega razmerja, silovito trganje in spet krpanje vezi, na vprašanja in dileme pripadnosti, zvestobe in zavezanosti drugemu, tudi kraju bivanja ali domovini, nazadnje pa, skozi mnoge levitve in čustvena nihanja, za zvestobo sebi, za neomajno vero vase. Pesniška govorica je metaforično bogata, prepričljiva, tenkočutna, občasno tudi ironična in kritična. Občutje pesmi je pogosto melanholično in se prikrade celo v svetlo pomladno zvenenje, v sočnost in brstenje, kajti zavedanje, da vse mre, da vse tone v temo, je že vseobsegajoče. Ko pesnica upesnjuje preselitev in nov začetek, pravi:
»Pod tvojo streho sem prišla živet, / z vso močjo zaupanja, ki rešuje žejne / popotnike, v tvojo slo – slovnico sem / položila senco odpetega jaza, v tvoj / zemljevid umestila svojo prihodnost.«
Spretno razstavljanje besed v dvopomenskost, kot je v primeru besede ‘slovnica’ na poželenje in jezik v prenesenem pomenu, je le en primer, ki kaže izbrušenost jezika in uporabo številnih besednih variacij slovenščine, ki ni njen materni jezik.
Ločitev je slikovito upesnjena v verzih o bolšjem trgu, kamor ljudje prinašajo svojo nakopičeno praznino, kot posrečeno zapiše Stanislava Chrobáková Repar – porcelan, srebrnino, medenino, čipke, angelčke in škrate. Predmete, ki jih na novo osmislijo neke druge roke. »Od spremljevalca, ki me ne pozna, sem dobila lupo in sito, da uvidim, presejem in presevam ljubezen kot nedotaknjeno z bolečino. Kot nedotaknjena z bolečino.«
Prav Finska, ta stoletna Suomi, kjer zdaj biva, je odlična metafora osvobojenosti, očiščenosti: »od tu pot teče le še naprej … mokra ravnina pod nogami, sinjina sije vsepovsod, korak krepi dih in me s tem vzpostavi.«
Mnoge, tudi grenke preizkušnje zdomstva in ljubezenskih razmerij, so prebudile polno samozavedanje in življenjsko silo. V tem navdihujočem in radostnem spoznanju izzveni drobna knjižica pesmi Rauma blues. »Sebi sem prana,« zapiše Stanislava Chrobáková Repar. Ta drža, ta pokončnost priča o trdnosti, samozaupanju in zaupanju v smisel obstoja. Zadnjo pesem v zbirki zaključuje z mislijo: »sem bila, sem zdaj, sem jaz – in tu še bom.«
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.
Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so novo, spet negotovo sezono – naslovili so jo Velika pričakovanja – začeli z uprizoritvijo igre Zimska poroka izraelskega avtorja Hanoha Levina, ki je živel med letoma 1943 in 1999. Igro iz leta 1978 je prevedel Klemen Jelinčič Boeta; v njenem središču je poroka; toda ko v priprave nanjo vdre novica o smrti in pogrebu, ta igra, tako režiser Matjaž Zupančič, "postane en sam beg, seveda beg poroke pred pogrebom, beg dobre novice pred slabo novico, beg svatov pred pogrebcem, na nek način bi lahko rekli beg vseh pred smrtjo ". Prva slovenska uprizoritev Premiera 9. september 2021 Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Janja Korun Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Jani Kovačič Svetovalka za gib Veronika Valdes Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak, Matic Lukšič Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Iva Krajnc Bagola, Mirjam Korbar, Tomo Tomšič, Gašper Jarni (avtor Peter Giodani)
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
3. septembra je bila v celjskem gledališču prva premiera letošnje sezone z naslovom IN PODGANA SE JE SMEJALA znane izraelske avtorice Nave Semel. Zasedba: Prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi Prevajalec songov Milan Dekleva Režiser Yonatan Esterkin Dramaturginja Tina Kosi Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Uroš Gorjanc, Ian A. Brooks, Yonatan Esterkin Oblikovalec videa Atej Tutta Igrajo Duhovnik, Profesor Andrej Murenc Pevka Jagoda Babica, TV voditeljica Lučka Počkaj Vnukinja, Minnie Eva Stražar Učiteljica, Y-mee Manca Ogorevc Posneti glasovi Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Eva Stražar Kmet David Čeh Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc Video Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Bina Rosa Peperko k.g. Kmet Aljoša Koltak Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana so sinoči premierno uprizorili absurdno distopično enodejanko s štirimi igralci Konec igre, ki je nastala po istoimenskem delu znamenitega irskega dramatika Samuela Becketta.
Mala drama SNG Drama Ljubljana Lucy Prebble: Učinek PREVAJALKA: Tina Mahkota DRAMATURGINJA: Eva Kraševec SCENOGRAFINJA: Jasna Vastl KOSTUMOGRAFINJA: Gordana Bobojević AVTOR GLASBE: Aleš Zorec VIDEO: Dani Modrej LEKTORICA: Klasja Kovačič OBLIKOVALEC LUČI: Vlado Glavan Igralska zasedba: Dr. Lorna James - Polona Juh Dr. Toby Sealey - Rok Vihar Connie Hall - Eva Jesenovec Tristan Frey - Klemen Janežič Prvi septembrski konec tedna je bil vsekakor zaznamovan z gledališkimi premierami v več slovenskih teatrih. Predstava Učinek angleške dramatičarke Lucy Prebble v prevodu Tine Mahkota je bila že predvajana februarja po spletu, sinoči pa so jo premierno uprizorili v živo na odru Male drame. Režirala jo je Eva Nina Lampič. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov