Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzija: Nada Breznik
Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2018
Rauma blues slovaško-slovenske pesnice Stanislave Chrobákove Repar vsebuje dva sklopa pesmi: Na robu izrekljivega in Onkraj roba. Pesmi prvega sklopa so umeščene v njeno slovaško obdobje, podnaslovila ga je Dúbravka, 1991, drugi sklop pa sodi v bivanje v Sloveniji, podnaslov je Dolgi most, 2015. V ta sklop je uvrstila tudi pesem, ki jo je očitno navdihnila Finska, njeno naslednje domovanje. Že notranja organizacija zbirke tako nakazuje pesničino geografsko in notranjo razslojenost, z vsemi dimenzijami, ki jih prinašajo nova okolja, ljudje in intimna razmerja. Tudi oblikovno se pesmi razlikujejo. Pesmi v prvem delu so kratke, rahle in prosojne, eno-, dvo- ali večvrstične s presledki, s poudarki na razprtih besedah, kot so rezila, neo bstoj, odveza, ljubezen, praznina in besednih zvezah: na črepinjah, trn v srcu, fleš zenice. Pesmi v drugem delu pa so strnjene, goste, dolgovrstične. Tematsko se pesmi osredotočajo na občutljivo, kompleksno in pogosto boleče področje ljubezenskega razmerja, silovito trganje in spet krpanje vezi, na vprašanja in dileme pripadnosti, zvestobe in zavezanosti drugemu, tudi kraju bivanja ali domovini, nazadnje pa, skozi mnoge levitve in čustvena nihanja, za zvestobo sebi, za neomajno vero vase. Pesniška govorica je metaforično bogata, prepričljiva, tenkočutna, občasno tudi ironična in kritična. Občutje pesmi je pogosto melanholično in se prikrade celo v svetlo pomladno zvenenje, v sočnost in brstenje, kajti zavedanje, da vse mre, da vse tone v temo, je že vseobsegajoče. Ko pesnica upesnjuje preselitev in nov začetek, pravi:
»Pod tvojo streho sem prišla živet, / z vso močjo zaupanja, ki rešuje žejne / popotnike, v tvojo slo – slovnico sem / položila senco odpetega jaza, v tvoj / zemljevid umestila svojo prihodnost.«
Spretno razstavljanje besed v dvopomenskost, kot je v primeru besede ‘slovnica’ na poželenje in jezik v prenesenem pomenu, je le en primer, ki kaže izbrušenost jezika in uporabo številnih besednih variacij slovenščine, ki ni njen materni jezik.
Ločitev je slikovito upesnjena v verzih o bolšjem trgu, kamor ljudje prinašajo svojo nakopičeno praznino, kot posrečeno zapiše Stanislava Chrobáková Repar – porcelan, srebrnino, medenino, čipke, angelčke in škrate. Predmete, ki jih na novo osmislijo neke druge roke. »Od spremljevalca, ki me ne pozna, sem dobila lupo in sito, da uvidim, presejem in presevam ljubezen kot nedotaknjeno z bolečino. Kot nedotaknjena z bolečino.«
Prav Finska, ta stoletna Suomi, kjer zdaj biva, je odlična metafora osvobojenosti, očiščenosti: »od tu pot teče le še naprej … mokra ravnina pod nogami, sinjina sije vsepovsod, korak krepi dih in me s tem vzpostavi.«
Mnoge, tudi grenke preizkušnje zdomstva in ljubezenskih razmerij, so prebudile polno samozavedanje in življenjsko silo. V tem navdihujočem in radostnem spoznanju izzveni drobna knjižica pesmi Rauma blues. »Sebi sem prana,« zapiše Stanislava Chrobáková Repar. Ta drža, ta pokončnost priča o trdnosti, samozaupanju in zaupanju v smisel obstoja. Zadnjo pesem v zbirki zaključuje z mislijo: »sem bila, sem zdaj, sem jaz – in tu še bom.«
Avtorica recenzija: Nada Breznik
Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2018
Rauma blues slovaško-slovenske pesnice Stanislave Chrobákove Repar vsebuje dva sklopa pesmi: Na robu izrekljivega in Onkraj roba. Pesmi prvega sklopa so umeščene v njeno slovaško obdobje, podnaslovila ga je Dúbravka, 1991, drugi sklop pa sodi v bivanje v Sloveniji, podnaslov je Dolgi most, 2015. V ta sklop je uvrstila tudi pesem, ki jo je očitno navdihnila Finska, njeno naslednje domovanje. Že notranja organizacija zbirke tako nakazuje pesničino geografsko in notranjo razslojenost, z vsemi dimenzijami, ki jih prinašajo nova okolja, ljudje in intimna razmerja. Tudi oblikovno se pesmi razlikujejo. Pesmi v prvem delu so kratke, rahle in prosojne, eno-, dvo- ali večvrstične s presledki, s poudarki na razprtih besedah, kot so rezila, neo bstoj, odveza, ljubezen, praznina in besednih zvezah: na črepinjah, trn v srcu, fleš zenice. Pesmi v drugem delu pa so strnjene, goste, dolgovrstične. Tematsko se pesmi osredotočajo na občutljivo, kompleksno in pogosto boleče področje ljubezenskega razmerja, silovito trganje in spet krpanje vezi, na vprašanja in dileme pripadnosti, zvestobe in zavezanosti drugemu, tudi kraju bivanja ali domovini, nazadnje pa, skozi mnoge levitve in čustvena nihanja, za zvestobo sebi, za neomajno vero vase. Pesniška govorica je metaforično bogata, prepričljiva, tenkočutna, občasno tudi ironična in kritična. Občutje pesmi je pogosto melanholično in se prikrade celo v svetlo pomladno zvenenje, v sočnost in brstenje, kajti zavedanje, da vse mre, da vse tone v temo, je že vseobsegajoče. Ko pesnica upesnjuje preselitev in nov začetek, pravi:
»Pod tvojo streho sem prišla živet, / z vso močjo zaupanja, ki rešuje žejne / popotnike, v tvojo slo – slovnico sem / položila senco odpetega jaza, v tvoj / zemljevid umestila svojo prihodnost.«
Spretno razstavljanje besed v dvopomenskost, kot je v primeru besede ‘slovnica’ na poželenje in jezik v prenesenem pomenu, je le en primer, ki kaže izbrušenost jezika in uporabo številnih besednih variacij slovenščine, ki ni njen materni jezik.
Ločitev je slikovito upesnjena v verzih o bolšjem trgu, kamor ljudje prinašajo svojo nakopičeno praznino, kot posrečeno zapiše Stanislava Chrobáková Repar – porcelan, srebrnino, medenino, čipke, angelčke in škrate. Predmete, ki jih na novo osmislijo neke druge roke. »Od spremljevalca, ki me ne pozna, sem dobila lupo in sito, da uvidim, presejem in presevam ljubezen kot nedotaknjeno z bolečino. Kot nedotaknjena z bolečino.«
Prav Finska, ta stoletna Suomi, kjer zdaj biva, je odlična metafora osvobojenosti, očiščenosti: »od tu pot teče le še naprej … mokra ravnina pod nogami, sinjina sije vsepovsod, korak krepi dih in me s tem vzpostavi.«
Mnoge, tudi grenke preizkušnje zdomstva in ljubezenskih razmerij, so prebudile polno samozavedanje in življenjsko silo. V tem navdihujočem in radostnem spoznanju izzveni drobna knjižica pesmi Rauma blues. »Sebi sem prana,« zapiše Stanislava Chrobáková Repar. Ta drža, ta pokončnost priča o trdnosti, samozaupanju in zaupanju v smisel obstoja. Zadnjo pesem v zbirki zaključuje z mislijo: »sem bila, sem zdaj, sem jaz – in tu še bom.«
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Tina Poglajen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
SOPRISOTNOST IN IGRA BREZ BESED – MED BESEDAMI Prešernovo gledališče Kranj je slavilo prvo premiero po odprtju gledališč. Monologi s kavča, ki jih je za izbranega igralca ali igralko napisalo osem dramatikov, so zaživeli v polni in povezani odrski obliki. foto: Nada Žgank
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan.
Vrata gledališč so zaenkrat le odškrnjena. V Mali drami je bila zato simbolno uprizorjena premiera Škorpijon francoske dramatičarke in pisateljice Véronique Olmi v prevodu Primoža Viteza za tri gledalke. Med njimi je bila tudi Tadeja Krečič, ki ocenjuje predstavoi. Ta se ukvarja s ksenofobijo, sovražnim govorom, kar so vse pojavi tudi naše sedanje družbe, pravi režiserka Nina Šorak. Véronique Olmi ŠKORPIJON Naslov izvirnika: La Jouissance du scorpion PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV Režiserka NINA ŠORAK Prevajalec PRIMOŽ VITEZ Dramaturg ROK ANDRES Scenograf BRANKO HOJNIK Kostumografinja TINA PAVLOVIĆ Avtor glasbe LAREN POLIČ ZDRAVIČ Avtorica videa VESNA KREBS Oblikovalka svetlobe MOJCA SARJAŠ Lektorica KLASJA KOVAČIČ Igrajo SAŠA PAVČEK BOJAN EMERŠIČ IVA BABIĆ SAŠA TABAKOVIĆ
Na odru Nove pošte je zaživela solo predstava Vita Weisa Slaba družba. Z vprašanji notranje motivacije in žrtvovanja se je avtor in izvajalec ukvarjal na način raziskovanja bistva gledališča, kot prostora srečanja igralca in gledalcev. Predstava je nastala v soprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, zavoda Maska in društva Moment, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Ivian Kan Mujenzinović, www.mladinsko.com
Neveljaven email naslov