Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost, 3. knjiga

30.04.2019

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Človek si že od nekdaj želi, da bi bil nesmrten. Filozof Tine Hribar, upokojeni profesor in eden največjih slovenskih intelektualcev, je o tem pisal že v prvi knjigi trilogije Nesmrtnost in neumrljivost s podnaslovom Od šamanov do kristjanov, v kateri govori o začetkih naše civilizacije. Želja po nesmrtnosti je bila prisotna tudi v srednjem veku, o katerem govori druga knjiga Krščanska posmrtna nesmrtnost. V tretji knjigi izvemo, da bo projekt doseganja nesmrtnosti ali neumrljivosti nadaljevala ne le teologija, temveč tudi sodobna znanost. Po drugi strani pa so nekateri intelektualci, kot sta na primer Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Martin Heidegger, začrtali miselno smer, po kateri se moramo ljudje naučiti sprejemati svojo smrtnost.
Smrt, ta »strah vseh strahov« spada po Heideggerju v bistvo človeka in Hribar temu pritrjuje. Četudi se človek tega ne zaveda, se vse njegovo življenje suče okoli smrti, pravi Heidegger, Hribar pa piše: “Šele smrt me postavi pred vprašanje, pred vprašljivost oziroma pred krizo biti.” Tako razumevanje smrti, ki ga je začel Heidegger, je nekaj posebnega, kajti še njegov učitelj Edmund Husserl si ni mogel predstavljati, da bi skupaj s telesom umrl tudi njegov misleči jaz.
V začetku knjige Hribar piše o nemškem mistiku Mojstru Eckhartu, ki je živel na prehodu iz trinajstega v štirinajsto stoletje. Njegove ideje je preganjala inkvizicija. Med drugim je Eckhart zapisal: “V mojem (večnem) rojstvu so bile rojene vse stvari in jaz sem bil vzrok samega sebe in vseh stvari. Če pa bi mene ne bilo, tudi “Boga” ne bi bilo. Da je Bog “Bog”, temu sem jaz vzrok, če bi ne bilo mene, bi Bog ne bil “Bog”.” Brez Eckharta, piše Hribar, pa ne bi bilo niti Pica della Mirandole, avtorja ene temeljnih knjig humanizma O človekovem dostojanstvu, ki pa jo je takratni papež Inocenc VIII. obsodil.
Ena od rdečih niti v tretji knjigi Tineta Hribarja Nesmrtnost in neumrljivost je filozofija niča in s tem tudi nihilizma. Šele sveti Avguštin, ki je živel v četrtem in petem stoletju, je namreč uveljavil idejo, da je bog ustvaril svet iz nič. V grški antiki namreč te ideje ni bilo. Platonov bog Demiurg je na primer ustvaril svet iz prasnovi, sodobni človek pa se želi primerjati z stvarnikom, ki stvari iz nič. Čeprav, meni Hribar, je ta ideja zmotna. Iz nič namreč ni nič.
Avtor je kritičen do krščanstva, ker je ta tudi vir verskega nasilja. Problem leži že v sami Bibliji, kjer Bog, Jahve včasih ravna okrutno in ubijalsko. Etika bi morala stati pred teologijo in biti kriterij zanjo, zato Hribar poudarja, da potrebujemo temeljne vrednote, ki bodo veljale za vse svetovne religije in ateiste. Takšne vrednote je izrazil Hans Küng in so naslednje štiri: svetost življenja, posvečenost mrtvih, človekovo dostojanstvo in zlato pravilo: Ne stori drugemu, česar sam nočeš.
Eno od sporočil Hribarjeve knjige je, da ne smemo izgubiti samih sebe in moramo poslušati svojo vest. Vest, ki je glas naše biti, pravi filozof. Bit sama pa ni nič bivajočega – to pomeni, da ni enega bivajočega predmeta, ki bi bil bit. »Zato, pravi Hribar, »v svoji biti nisem vezan na nič. Sem absolutno svoboden. Zato naj bom to, kar sem, in ne, da postanem to, kar še nisem. Naloga nas samih je, da si sami osmislimo sebe in svoje življenje.«
Tematika skoraj štiristo strani obsegajoče tretje knjige Nesmrtnost in neumrljivost je zelo aktualna in morda celo pred svojim časom. Teološke razprave o nesmrtnosti se bodo nadaljevale. Na področju znanosti pa, pravi Hribar: »…vojna proti smrti zato kljub vsemu postaja najpomembnejši znanstveno-raziskovalni projekt nastopajoče dobe, tako imenovanega antropocena.« Prav zato so filozofska vprašanja o razumevanju in sprejemanju življenja in smrti vedno bolj pomembna.
“Življenje je kratko,” pravi filozof. Na koncu se zato lahko zavedamo njegove dragocenosti in pomena ljubezni v njem. Hribar je trilogijo Nesmrtnost in neumrljivost zaključil s stavkom: “Rad imeti – to je vse.”


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost, 3. knjiga

30.04.2019

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Človek si že od nekdaj želi, da bi bil nesmrten. Filozof Tine Hribar, upokojeni profesor in eden največjih slovenskih intelektualcev, je o tem pisal že v prvi knjigi trilogije Nesmrtnost in neumrljivost s podnaslovom Od šamanov do kristjanov, v kateri govori o začetkih naše civilizacije. Želja po nesmrtnosti je bila prisotna tudi v srednjem veku, o katerem govori druga knjiga Krščanska posmrtna nesmrtnost. V tretji knjigi izvemo, da bo projekt doseganja nesmrtnosti ali neumrljivosti nadaljevala ne le teologija, temveč tudi sodobna znanost. Po drugi strani pa so nekateri intelektualci, kot sta na primer Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Martin Heidegger, začrtali miselno smer, po kateri se moramo ljudje naučiti sprejemati svojo smrtnost.
Smrt, ta »strah vseh strahov« spada po Heideggerju v bistvo človeka in Hribar temu pritrjuje. Četudi se človek tega ne zaveda, se vse njegovo življenje suče okoli smrti, pravi Heidegger, Hribar pa piše: “Šele smrt me postavi pred vprašanje, pred vprašljivost oziroma pred krizo biti.” Tako razumevanje smrti, ki ga je začel Heidegger, je nekaj posebnega, kajti še njegov učitelj Edmund Husserl si ni mogel predstavljati, da bi skupaj s telesom umrl tudi njegov misleči jaz.
V začetku knjige Hribar piše o nemškem mistiku Mojstru Eckhartu, ki je živel na prehodu iz trinajstega v štirinajsto stoletje. Njegove ideje je preganjala inkvizicija. Med drugim je Eckhart zapisal: “V mojem (večnem) rojstvu so bile rojene vse stvari in jaz sem bil vzrok samega sebe in vseh stvari. Če pa bi mene ne bilo, tudi “Boga” ne bi bilo. Da je Bog “Bog”, temu sem jaz vzrok, če bi ne bilo mene, bi Bog ne bil “Bog”.” Brez Eckharta, piše Hribar, pa ne bi bilo niti Pica della Mirandole, avtorja ene temeljnih knjig humanizma O človekovem dostojanstvu, ki pa jo je takratni papež Inocenc VIII. obsodil.
Ena od rdečih niti v tretji knjigi Tineta Hribarja Nesmrtnost in neumrljivost je filozofija niča in s tem tudi nihilizma. Šele sveti Avguštin, ki je živel v četrtem in petem stoletju, je namreč uveljavil idejo, da je bog ustvaril svet iz nič. V grški antiki namreč te ideje ni bilo. Platonov bog Demiurg je na primer ustvaril svet iz prasnovi, sodobni človek pa se želi primerjati z stvarnikom, ki stvari iz nič. Čeprav, meni Hribar, je ta ideja zmotna. Iz nič namreč ni nič.
Avtor je kritičen do krščanstva, ker je ta tudi vir verskega nasilja. Problem leži že v sami Bibliji, kjer Bog, Jahve včasih ravna okrutno in ubijalsko. Etika bi morala stati pred teologijo in biti kriterij zanjo, zato Hribar poudarja, da potrebujemo temeljne vrednote, ki bodo veljale za vse svetovne religije in ateiste. Takšne vrednote je izrazil Hans Küng in so naslednje štiri: svetost življenja, posvečenost mrtvih, človekovo dostojanstvo in zlato pravilo: Ne stori drugemu, česar sam nočeš.
Eno od sporočil Hribarjeve knjige je, da ne smemo izgubiti samih sebe in moramo poslušati svojo vest. Vest, ki je glas naše biti, pravi filozof. Bit sama pa ni nič bivajočega – to pomeni, da ni enega bivajočega predmeta, ki bi bil bit. »Zato, pravi Hribar, »v svoji biti nisem vezan na nič. Sem absolutno svoboden. Zato naj bom to, kar sem, in ne, da postanem to, kar še nisem. Naloga nas samih je, da si sami osmislimo sebe in svoje življenje.«
Tematika skoraj štiristo strani obsegajoče tretje knjige Nesmrtnost in neumrljivost je zelo aktualna in morda celo pred svojim časom. Teološke razprave o nesmrtnosti se bodo nadaljevale. Na področju znanosti pa, pravi Hribar: »…vojna proti smrti zato kljub vsemu postaja najpomembnejši znanstveno-raziskovalni projekt nastopajoče dobe, tako imenovanega antropocena.« Prav zato so filozofska vprašanja o razumevanju in sprejemanju življenja in smrti vedno bolj pomembna.
“Življenje je kratko,” pravi filozof. Na koncu se zato lahko zavedamo njegove dragocenosti in pomena ljubezni v njem. Hribar je trilogijo Nesmrtnost in neumrljivost zaključil s stavkom: “Rad imeti – to je vse.”


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


Stran 38 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov