Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost, 3. knjiga

30.04.2019

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Človek si že od nekdaj želi, da bi bil nesmrten. Filozof Tine Hribar, upokojeni profesor in eden največjih slovenskih intelektualcev, je o tem pisal že v prvi knjigi trilogije Nesmrtnost in neumrljivost s podnaslovom Od šamanov do kristjanov, v kateri govori o začetkih naše civilizacije. Želja po nesmrtnosti je bila prisotna tudi v srednjem veku, o katerem govori druga knjiga Krščanska posmrtna nesmrtnost. V tretji knjigi izvemo, da bo projekt doseganja nesmrtnosti ali neumrljivosti nadaljevala ne le teologija, temveč tudi sodobna znanost. Po drugi strani pa so nekateri intelektualci, kot sta na primer Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Martin Heidegger, začrtali miselno smer, po kateri se moramo ljudje naučiti sprejemati svojo smrtnost.
Smrt, ta »strah vseh strahov« spada po Heideggerju v bistvo človeka in Hribar temu pritrjuje. Četudi se človek tega ne zaveda, se vse njegovo življenje suče okoli smrti, pravi Heidegger, Hribar pa piše: “Šele smrt me postavi pred vprašanje, pred vprašljivost oziroma pred krizo biti.” Tako razumevanje smrti, ki ga je začel Heidegger, je nekaj posebnega, kajti še njegov učitelj Edmund Husserl si ni mogel predstavljati, da bi skupaj s telesom umrl tudi njegov misleči jaz.
V začetku knjige Hribar piše o nemškem mistiku Mojstru Eckhartu, ki je živel na prehodu iz trinajstega v štirinajsto stoletje. Njegove ideje je preganjala inkvizicija. Med drugim je Eckhart zapisal: “V mojem (večnem) rojstvu so bile rojene vse stvari in jaz sem bil vzrok samega sebe in vseh stvari. Če pa bi mene ne bilo, tudi “Boga” ne bi bilo. Da je Bog “Bog”, temu sem jaz vzrok, če bi ne bilo mene, bi Bog ne bil “Bog”.” Brez Eckharta, piše Hribar, pa ne bi bilo niti Pica della Mirandole, avtorja ene temeljnih knjig humanizma O človekovem dostojanstvu, ki pa jo je takratni papež Inocenc VIII. obsodil.
Ena od rdečih niti v tretji knjigi Tineta Hribarja Nesmrtnost in neumrljivost je filozofija niča in s tem tudi nihilizma. Šele sveti Avguštin, ki je živel v četrtem in petem stoletju, je namreč uveljavil idejo, da je bog ustvaril svet iz nič. V grški antiki namreč te ideje ni bilo. Platonov bog Demiurg je na primer ustvaril svet iz prasnovi, sodobni človek pa se želi primerjati z stvarnikom, ki stvari iz nič. Čeprav, meni Hribar, je ta ideja zmotna. Iz nič namreč ni nič.
Avtor je kritičen do krščanstva, ker je ta tudi vir verskega nasilja. Problem leži že v sami Bibliji, kjer Bog, Jahve včasih ravna okrutno in ubijalsko. Etika bi morala stati pred teologijo in biti kriterij zanjo, zato Hribar poudarja, da potrebujemo temeljne vrednote, ki bodo veljale za vse svetovne religije in ateiste. Takšne vrednote je izrazil Hans Küng in so naslednje štiri: svetost življenja, posvečenost mrtvih, človekovo dostojanstvo in zlato pravilo: Ne stori drugemu, česar sam nočeš.
Eno od sporočil Hribarjeve knjige je, da ne smemo izgubiti samih sebe in moramo poslušati svojo vest. Vest, ki je glas naše biti, pravi filozof. Bit sama pa ni nič bivajočega – to pomeni, da ni enega bivajočega predmeta, ki bi bil bit. »Zato, pravi Hribar, »v svoji biti nisem vezan na nič. Sem absolutno svoboden. Zato naj bom to, kar sem, in ne, da postanem to, kar še nisem. Naloga nas samih je, da si sami osmislimo sebe in svoje življenje.«
Tematika skoraj štiristo strani obsegajoče tretje knjige Nesmrtnost in neumrljivost je zelo aktualna in morda celo pred svojim časom. Teološke razprave o nesmrtnosti se bodo nadaljevale. Na področju znanosti pa, pravi Hribar: »…vojna proti smrti zato kljub vsemu postaja najpomembnejši znanstveno-raziskovalni projekt nastopajoče dobe, tako imenovanega antropocena.« Prav zato so filozofska vprašanja o razumevanju in sprejemanju življenja in smrti vedno bolj pomembna.
“Življenje je kratko,” pravi filozof. Na koncu se zato lahko zavedamo njegove dragocenosti in pomena ljubezni v njem. Hribar je trilogijo Nesmrtnost in neumrljivost zaključil s stavkom: “Rad imeti – to je vse.”


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost, 3. knjiga

30.04.2019

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Človek si že od nekdaj želi, da bi bil nesmrten. Filozof Tine Hribar, upokojeni profesor in eden največjih slovenskih intelektualcev, je o tem pisal že v prvi knjigi trilogije Nesmrtnost in neumrljivost s podnaslovom Od šamanov do kristjanov, v kateri govori o začetkih naše civilizacije. Želja po nesmrtnosti je bila prisotna tudi v srednjem veku, o katerem govori druga knjiga Krščanska posmrtna nesmrtnost. V tretji knjigi izvemo, da bo projekt doseganja nesmrtnosti ali neumrljivosti nadaljevala ne le teologija, temveč tudi sodobna znanost. Po drugi strani pa so nekateri intelektualci, kot sta na primer Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Martin Heidegger, začrtali miselno smer, po kateri se moramo ljudje naučiti sprejemati svojo smrtnost.
Smrt, ta »strah vseh strahov« spada po Heideggerju v bistvo človeka in Hribar temu pritrjuje. Četudi se človek tega ne zaveda, se vse njegovo življenje suče okoli smrti, pravi Heidegger, Hribar pa piše: “Šele smrt me postavi pred vprašanje, pred vprašljivost oziroma pred krizo biti.” Tako razumevanje smrti, ki ga je začel Heidegger, je nekaj posebnega, kajti še njegov učitelj Edmund Husserl si ni mogel predstavljati, da bi skupaj s telesom umrl tudi njegov misleči jaz.
V začetku knjige Hribar piše o nemškem mistiku Mojstru Eckhartu, ki je živel na prehodu iz trinajstega v štirinajsto stoletje. Njegove ideje je preganjala inkvizicija. Med drugim je Eckhart zapisal: “V mojem (večnem) rojstvu so bile rojene vse stvari in jaz sem bil vzrok samega sebe in vseh stvari. Če pa bi mene ne bilo, tudi “Boga” ne bi bilo. Da je Bog “Bog”, temu sem jaz vzrok, če bi ne bilo mene, bi Bog ne bil “Bog”.” Brez Eckharta, piše Hribar, pa ne bi bilo niti Pica della Mirandole, avtorja ene temeljnih knjig humanizma O človekovem dostojanstvu, ki pa jo je takratni papež Inocenc VIII. obsodil.
Ena od rdečih niti v tretji knjigi Tineta Hribarja Nesmrtnost in neumrljivost je filozofija niča in s tem tudi nihilizma. Šele sveti Avguštin, ki je živel v četrtem in petem stoletju, je namreč uveljavil idejo, da je bog ustvaril svet iz nič. V grški antiki namreč te ideje ni bilo. Platonov bog Demiurg je na primer ustvaril svet iz prasnovi, sodobni človek pa se želi primerjati z stvarnikom, ki stvari iz nič. Čeprav, meni Hribar, je ta ideja zmotna. Iz nič namreč ni nič.
Avtor je kritičen do krščanstva, ker je ta tudi vir verskega nasilja. Problem leži že v sami Bibliji, kjer Bog, Jahve včasih ravna okrutno in ubijalsko. Etika bi morala stati pred teologijo in biti kriterij zanjo, zato Hribar poudarja, da potrebujemo temeljne vrednote, ki bodo veljale za vse svetovne religije in ateiste. Takšne vrednote je izrazil Hans Küng in so naslednje štiri: svetost življenja, posvečenost mrtvih, človekovo dostojanstvo in zlato pravilo: Ne stori drugemu, česar sam nočeš.
Eno od sporočil Hribarjeve knjige je, da ne smemo izgubiti samih sebe in moramo poslušati svojo vest. Vest, ki je glas naše biti, pravi filozof. Bit sama pa ni nič bivajočega – to pomeni, da ni enega bivajočega predmeta, ki bi bil bit. »Zato, pravi Hribar, »v svoji biti nisem vezan na nič. Sem absolutno svoboden. Zato naj bom to, kar sem, in ne, da postanem to, kar še nisem. Naloga nas samih je, da si sami osmislimo sebe in svoje življenje.«
Tematika skoraj štiristo strani obsegajoče tretje knjige Nesmrtnost in neumrljivost je zelo aktualna in morda celo pred svojim časom. Teološke razprave o nesmrtnosti se bodo nadaljevale. Na področju znanosti pa, pravi Hribar: »…vojna proti smrti zato kljub vsemu postaja najpomembnejši znanstveno-raziskovalni projekt nastopajoče dobe, tako imenovanega antropocena.« Prav zato so filozofska vprašanja o razumevanju in sprejemanju življenja in smrti vedno bolj pomembna.
“Življenje je kratko,” pravi filozof. Na koncu se zato lahko zavedamo njegove dragocenosti in pomena ljubezni v njem. Hribar je trilogijo Nesmrtnost in neumrljivost zaključil s stavkom: “Rad imeti – to je vse.”


28.03.2022

Tomaž Kosmač: Ko jebe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.


28.03.2022

Markus Werner: Kmalu nasvidenje

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja.


27.03.2022

Razcufane zgodbe

Karavana, ki išče, lovi, preži za materialom zgodb, jih pripoveduje in uprizarja.


25.03.2022

Odpuščanje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Tudi miši grejo v nebesa

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

V senci zarote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.03.2022

Josip Osti: Panova piščal

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Meta Hočevar: Drobnarije

Avtorica recenzije: Tadeja Krečič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Rok Komel: Na Mirojevi razstavi

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Janez Ramoveš: Skupinska slika

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


20.03.2022

Jera Ivanc: #punceinpolpunce

NAPOVED: Besedilo punceinpolpunce Jere Ivanc, pisateljice, dramaturginje in prevajalke je nastalo po naročilu ljubljanske Drame na pobudo režiserke Ivane Djilas, ki je tekst priredila. Sinoči je dobilo premierno uresničitev na odru Male drame. Uprizoritev je bila v rokah samih žensk – z izjemo avtorja glasbe Boštjana Gombača – kar ni naključje, saj se loteva teme feminizma. Na premieri in krstni izvedbi je bila Tadeja Krečič: Mala drama SNG Drama Ljubljana, premiera 19. 3. 2022 Jera Ivanc: #punceinpolpunce (logocentrična komedija o delcih, revoluciji in gledališču) REŽISERKA IN AVTORICA PRIREDBE: Ivana Djilas DRAMATURGINJA: Jera Ivanc SCENOGRAFINJA: Sara Slivnik KOSTUMOGRAFINJA: Jelena Proković AVTOR GLASBE: Boštjan Gombač LEKTORICA: Tatjana Stanič ASISTENTKA REŽISERKE IN SVETOVALKA ZA GIB: Maša Kagao Knez OBLIKOVALKA SVETLOBE: Mojca Sarjaš ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE: Saša Dragaš IGRAJO: Silva Čušin: Vera, astronomka Nataša Živković: Stana, svetovna prvakinja v šprintu na sto Maša Derganc: Helena, eksotična kraljica Mia Skrbinac: Vida, domača perica Iva Babić: Ivana, papež Nina Valič: Marijana, podoba svobode Saša Pavček: Dolores, kip matere božje


17.03.2022

Vojvoda

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.03.2022

Dogodek

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.03.2022

ur. Milček Komelj: Emilijan Cevc, umetnostni zgdoovinar in pisatelj

Avtorica recenzije: Alenka Juvan Bere Lidija Hartman


14.03.2022

Zora del Buono: Maršalinja

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere: Jure Franko


14.03.2022

Ivo Svetina: Hvalnica vzgoji

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


14.03.2022

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman


07.03.2022

Miriam Drev: Od dneva so in od noči

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere: Maja Moll


07.03.2022

Dino Pešut: Očetov sinko

Avtor recenzije: Rok Bozovičar Bere: Jure Franko


Stran 41 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov