Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Luis Moreno Ocampo je prejšnji mesec na Dunaju omenil video kamere, ki jih Tomo Križnar in Klemen Mihelič dostavljata v Darfur. Posnetki tamkajšnjih zločinov nad civilnim prebivalstvom bi lahko v prihodnje služili kot dokazno gradivo na sodišču. To pa se že od leta 2007 dogaja v Izraelu.
B’Tselem je izraelska organizacija za zaščito človekovih pravic na zasedenih ozemljih, ki s kamerami oskrbuje Palestince na območjih, kjer so incidenti z izraelskim prebivalstvom in represivnimi organi najpogostejši.
Yoav Gross pojasnjuje, da s projektom spodbujajo javno debato o situaciji na Zahodnem bregu. Predvsem v Izraelu, kjer je pogled na dogajanje izrazito enostranski. Zaznali pa so tudi potrebo po neposrednih video dokazih, ki bi izraelske oblasti soočila s pogosto neprijetno resnico.
Ustvarjanje skupnosti
Kandidate za snemalce skrbno izberejo. Najpomembnejši kriterij je zanesljivost – prostovoljcu morajo zaupati in ne sme biti nekdo, ki kakorkoli sodeluje pri nasilnih dejanjih. Poskrbijo pa tudi za potrebno izobraževanje, saj večina pred tem ni nikoli snemala.
“Poskušamo ustvariti tudi neke vrste skupnost, ponavadi od 10 do 30 ljudi, ki komunicira med seboj.” V vsaki takšni lokalni snemalni skupnosti je tudi koordinator, to je B’Tselemov terenski delavec na konkretnem območju.
Skupnost se srečuje na nekaj tednov ali mesecev, odvisno od okoliščin. “Skušamo torej ustvariti skupnost, ki bi se kot taka identificirala, in ki bi jo preveval občutek skupnega boja.”
Uspešnost projekta
Gross, vodja video oddelka pri B’Tselemu, poudarja, da je projekt uspešen tudi zaradi njihove organizacije, ki se od leta 1989 ukvarja z nadzorom stanja človekovih pravic. Izgrajena infrastruktura, razvejana mreža sodelavcev in poznavanje zapletenih okoliščin izraelsko-palestinskega konflikta sta jim namreč precej olajšala začetek in izvedbo projekta video nadzora.
Pomoč Palestincem pa je s strani marsikoga v Izraelu dojeta skorajda kot izdaja, pravi Gross. Zato vsak posnetek, preden ga posredujejo medijem, oblastem ali objavijo na spletu, temeljito preverijo in mu dodajo kontekst.
“S tem načelom zanesljivosti si pravzaprav zagotavljamo preživetje v težavnem okolju izraelsko-palestinskega konflikta. Za preživetje je torej zanesljivost informacij najpomembnejši vidk, ki ga moramo obdržati ves čas.”
Posnetek kot dokaz
Eden od primerov učinkovitega nadzora je posnetek vojakov, ki sta palestinskega civilista vklenila, mu prekrila oči, nato pa vanj iz bližine ustrelila ne ravno nenevaren gumijasti naboj.
“Kmalu po objavi posnetka sta bila vojak in častnik kaznovana s strani vojske. Najprej sicer zgolj zaradi neprimernega vedenja, kar je bilo po našem sramotno, saj je šlo za incident, ki bi moral biti strožje sankcioniran. Zato smo šli z video posnetkom na višje sodišče in po dveh letih in pol od prve objave sta bila udeležena vojaka obsojena zaradi kaznivega dejanja.”
B’Tselemov video arhiv trenutno obsega več kot 2000 ur video gradiva, usoposobili in s kamerami opremili pa so že več kot 200 Palestincev na zasedenih ozemljih. Ker niso povsem prepričani v določene video vsebine, jih objavijo zgolj nekaj odstotkov. Projekt video nadzora močnejših pa ima tudi svoje imejitve.
“Celo v skupnostih, kjer lahko govorimo, da so kamere učinkovite, ne gre za video revolucijo. Sistem še vedno ostaja sistem okupacije palestinskih ozemelj in neenake ter nesorazmerne uporabe represivnih sredstev.”
Gross razlaga, da obstaja veliko stvari, proti katerim se s kamerami težko boriš. “Relativno enostavno je posneti nasilje represivnih organov, težko pa je denimo posneti zasedbo palestinskih ozemelj, ali pa težave Palestincev s sodnim sistemom. Gre za bolj abstraktne težave, ki terjajo več domišljije in truda, da bi se spopadli z njimi.”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Luis Moreno Ocampo je prejšnji mesec na Dunaju omenil video kamere, ki jih Tomo Križnar in Klemen Mihelič dostavljata v Darfur. Posnetki tamkajšnjih zločinov nad civilnim prebivalstvom bi lahko v prihodnje služili kot dokazno gradivo na sodišču. To pa se že od leta 2007 dogaja v Izraelu.
B’Tselem je izraelska organizacija za zaščito človekovih pravic na zasedenih ozemljih, ki s kamerami oskrbuje Palestince na območjih, kjer so incidenti z izraelskim prebivalstvom in represivnimi organi najpogostejši.
Yoav Gross pojasnjuje, da s projektom spodbujajo javno debato o situaciji na Zahodnem bregu. Predvsem v Izraelu, kjer je pogled na dogajanje izrazito enostranski. Zaznali pa so tudi potrebo po neposrednih video dokazih, ki bi izraelske oblasti soočila s pogosto neprijetno resnico.
Ustvarjanje skupnosti
Kandidate za snemalce skrbno izberejo. Najpomembnejši kriterij je zanesljivost – prostovoljcu morajo zaupati in ne sme biti nekdo, ki kakorkoli sodeluje pri nasilnih dejanjih. Poskrbijo pa tudi za potrebno izobraževanje, saj večina pred tem ni nikoli snemala.
“Poskušamo ustvariti tudi neke vrste skupnost, ponavadi od 10 do 30 ljudi, ki komunicira med seboj.” V vsaki takšni lokalni snemalni skupnosti je tudi koordinator, to je B’Tselemov terenski delavec na konkretnem območju.
Skupnost se srečuje na nekaj tednov ali mesecev, odvisno od okoliščin. “Skušamo torej ustvariti skupnost, ki bi se kot taka identificirala, in ki bi jo preveval občutek skupnega boja.”
Uspešnost projekta
Gross, vodja video oddelka pri B’Tselemu, poudarja, da je projekt uspešen tudi zaradi njihove organizacije, ki se od leta 1989 ukvarja z nadzorom stanja človekovih pravic. Izgrajena infrastruktura, razvejana mreža sodelavcev in poznavanje zapletenih okoliščin izraelsko-palestinskega konflikta sta jim namreč precej olajšala začetek in izvedbo projekta video nadzora.
Pomoč Palestincem pa je s strani marsikoga v Izraelu dojeta skorajda kot izdaja, pravi Gross. Zato vsak posnetek, preden ga posredujejo medijem, oblastem ali objavijo na spletu, temeljito preverijo in mu dodajo kontekst.
“S tem načelom zanesljivosti si pravzaprav zagotavljamo preživetje v težavnem okolju izraelsko-palestinskega konflikta. Za preživetje je torej zanesljivost informacij najpomembnejši vidk, ki ga moramo obdržati ves čas.”
Posnetek kot dokaz
Eden od primerov učinkovitega nadzora je posnetek vojakov, ki sta palestinskega civilista vklenila, mu prekrila oči, nato pa vanj iz bližine ustrelila ne ravno nenevaren gumijasti naboj.
“Kmalu po objavi posnetka sta bila vojak in častnik kaznovana s strani vojske. Najprej sicer zgolj zaradi neprimernega vedenja, kar je bilo po našem sramotno, saj je šlo za incident, ki bi moral biti strožje sankcioniran. Zato smo šli z video posnetkom na višje sodišče in po dveh letih in pol od prve objave sta bila udeležena vojaka obsojena zaradi kaznivega dejanja.”
B’Tselemov video arhiv trenutno obsega več kot 2000 ur video gradiva, usoposobili in s kamerami opremili pa so že več kot 200 Palestincev na zasedenih ozemljih. Ker niso povsem prepričani v določene video vsebine, jih objavijo zgolj nekaj odstotkov. Projekt video nadzora močnejših pa ima tudi svoje imejitve.
“Celo v skupnostih, kjer lahko govorimo, da so kamere učinkovite, ne gre za video revolucijo. Sistem še vedno ostaja sistem okupacije palestinskih ozemelj in neenake ter nesorazmerne uporabe represivnih sredstev.”
Gross razlaga, da obstaja veliko stvari, proti katerim se s kamerami težko boriš. “Relativno enostavno je posneti nasilje represivnih organov, težko pa je denimo posneti zasedbo palestinskih ozemelj, ali pa težave Palestincev s sodnim sistemom. Gre za bolj abstraktne težave, ki terjajo več domišljije in truda, da bi se spopadli z njimi.”
Tik Tok mesečno uporablja milijarda aktivnih uporabnikov po vsem svetu. Priljubljen, zabaven, za mlade. To so najpogostejši opisi za Tik Tok. Pa tudi nevaren, zasvojljiv, prepovedan.
Jeseni lani je v Sloveniji odmeval prvi primer, ko je delovna inšpekcija z denarno kaznijo oglobila vplivneža zaradi nezakonitega dela otrok. Odprl je številna vprašanja o razumevanju spletnega sveta in ureditvi pravil za platforme, ki niso več nove. Oglaševalski modeli se v digitalnem okolju bliskovito hitro spreminjajo, težava je, ker regulacija za njimi caplja prepočasi.
V električnem avtomobilu te pozimi zebe zaradi varčevanja z baterijo. Baterije imajo rok trajanja in jih ni mogoče reciklirati. Z električnim vozilom ne prideš daleč, polnjenje pa traja veliko časa. Res? Odbita do bita preverja mite, ki veljajo o električnih vozilih, in išče resnico. Dejstvo je, da so električna vozila za večino še vedno cenovno nedostopna, zato se posvečamo tudi novici o padcu cen (Teslinih) avtomobilov. Bo to vplivalo na trg?
Dobrodošli v svetu digitalnih financ. Na trgu je vedno več aplikacij za trgovanje z delnicami. So povod za spreminjanje razmišljanja uporabnikov o upravljanju z osebnimi financami? Borza je bolj dostopna, finančnega znanja je več, trgovanja z manjšimi zneski vedno več. Opozarjamo na nujnost pazljivosti pri izbiri kriptomenjalnice, tudi zaradi podjetja FTX, ki je v kripto svetu odgovorno za odmevno prevaro in izgubo denarja.
Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli.
V odbiti mini seriji raziskujemo Be Real, Mastodon in Discord, ki nimajo nujno veliko skupnega, se pa od uveljavljenih in velikih omrežij razlikujejo po skrbi za uporabnika in skupnost. Discord, ki živi od leta 2015, je platforma za komuniciranje skupine uporabnikov. Zakaj smo jo opazili šele zdaj in kaj ima, česar drugi nimajo? Lahko alternative preživijo in premagajo komercialna omrežja?
Mini odbita serija išče alternative družabnim omrežjem, ki jim uporabniki očitajo izgubo skrbi za dobrobit skupnosti. V drugi epizodi spoznavamo Mastodon, vesolje vozlišč, ki ima odprti protokol in spodbuja komunikacijo med skupnostmi z različnimi interesi. Čeprav Mastodon živi od leta 2016, vzpon doživlja v zadnjih mesecih zaradi migracije tviterašev, ki iščejo alternativno obliko podajanja kratkih sporočil.
Družabna omrežja, ki imajo še vedno veliko vpliva in denarja, zaradi številnih težav izgubljajo uporabnike. Odbita do bita zato v prvi mini seriji letos išče alternativna omrežja. Be Real je aplikacija francoskega porekla, ki namesto filtrirane resničnosti poudarja pomen realnega življenja. Do oktobra 2022 jo je naložilo 73 milijonov ljudi po vsem svetu, trenutno ima 10 milijonov dnevnih uporabnikov. Pravijo, da aplikacija zaradi skrbi za zdravje mladih uporabnikov ni zasvojljiva in da brezplačno uporabo omogočajo brez prikazovanja oglasov. Lahko preživijo?
Katere teme so tako močno zaznamovale 2022, da bodo vplivale tudi na letošnje leto in na tehnološko prihodnost?
Tradicionalna odbita debata prinaša pregled telefonskega leta. Leto 2022 ni prineslo prebojnih novosti, Maruša in Anže debatirata o vidnih posledicah svetovnih kriz na trgu, o previsokih cenah telefonov in o enotnih polnilnikih, ki jih zahteva Evropska unija. Katere telefone z letnico 2022 se izplača kupiti? Tudi tokrat so razdeljeni v kategorije: pregrešno dragi, dostopni in poceni telefoni.
Ker je v nogometu že skoraj več tehnologije kot športa, se tudi Odbita do bita ozira proti Katarju. Novinarski kolega Aljaž Golčer pripoveduje o vzponu in kritikah sistema VAR in o razdelitvi sodniških nalog zaradi številnih kamer in senzorjev. O novi tehnologiji, ki pomaga pri določitvi prepovedanega položaja, in o pametni žogi, ki jo spremljamo na svetovnem prvenstvu 2022.
Države Evropske unije so sprejele dolgo pričakovani akt o digitalnih storitvah. Kakšne pravice torej prinaša uporabnikom spletnih storitev in kakšne zahteve nalaga tehnološkim velikanom? Se bomo končno znebili vedenjskega oglaševanja? Kako priti do živega korporacijam iz Kitajske ali Združenih držav, ki jim varovanje osebnih podatkov ni tako sveto kot Evropski uniji?
Twitter zaradi prevzema Elona Muska izgublja uporabnike in prešteva kritike strokovnjakov, zaposlenih in tviterašev. Kakšno je razpoloženje na slovenskem delu Twitterja, koliko uporabnikov še tvita v slovenščini, o čem govorijo in kako natančno lahko na podlagi Twitterja napovemo volilne rezultate? Omrežju Mastodon, ki velja za alternativo Twitterju, se je do sredine novembra pridružilo milijon uporabnikov, število narašča, povprečje dnevnih uporabnikov se povečuje.
Z režiserko in scenaristko o pomembnosti nastavitev, ki dela režiserjev in igralcev ob domačem gledanju filmov ne popačijo. Zakaj so skupine nastavitev v televizorjih privzete in kako slavni igralec Tom Cruise o gledanju domače televizije izobražuje svoje oboževalce. Urša Menart med drugim sestavi seznam spletnih platform, ki tudi v Sloveniji omogočajo ogled manj popularnih zvrsti filmov (kratkih, dokumentarnih in animiranih).
Fliperji in avtomati za igre na srečo? Ali Tennis for two, ki velja za eno prvih iger v zgodnji zgodovini videoiger? Kako določiti rojstvo računalniških iger in kje, kdaj in kako so se v tem obdobju zgodile pomembne spremembe?
Predstavljajte si, da računalniški program lahko nariše, kar koli si zamislite, živali, predmete in ljudi, v položajih, ki v resničnem življenju ne obstajajo, pa so kljub temu videti realno. Pes, ki drži filmsko kamero, in mačka, ki pilotira letalo, sta sicer na generirani sliki lahko zabavna, če pa v domišljijo in umetno inteligenco vključimo obraze ljudi, postane položaj bolj resen in strašljiv.
Odbita do bita tokrat z odbito zgodbo o domači izdelavi profesionalne mehanske tipkovnice.
Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se po navadi sprašujemo, koliko časa naj otroci gledajo v zaslon, ne pa, kaj naj gledajo. Zato Odbita do bita tokrat gleda risanke in se sprašuje, kako se vsebine spreminjajo, zakaj je televizija v dobi manjših zaslonov še popularna in kako se kakovostno prilagajati trendom, ki jih narekujejo družabna omrežja.
Odbita do bita odgovarja na nezaželene klice. Smo lahko žrtev prevare, če se na neznano številko samo oglasimo? Kako se znebiti prodajnih klicev in kakšne pravice imamo po zakonu o varstvu podatkov? Zakaj uporabniki aplikacije Viber pogosteje poročajo o nezaželenih klicih?
Brezpilotni letalniki - tehnologija, ki sicer ni nova, je pa vse bolj uporabna v komercialne (in tudi zasebne) namene. Potrošniki atraktivne posnetke iz zraka pričakujemo v oglasih, glasbenih spotih in filmih.
Neveljaven email naslov