Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rebeccah MacKinnon, Konsenz omreženih

22.02.2012


Ustanovitelj Facebook-a Mark Zuckerberg ima zelo jasno ideologijo o tem, kaj je dobro za uporabnike in kakšen bi svet moral biti po njegovo. Tu najde Rebecca MacKinnon podobnosti s Kitajsko.

Niti Kitajska niti Facebook se ne ozirata na kritike manjšine, ki je zaskrbljena zaradi nadzora in upravljanja s človekovo identiteto.

Dolgoletna dopisnica CNN iz Pekinga Rebecca MacKinnon v novi  knjigi Consent of the Networked (Konsenz omreženih) opozarja na nevarnost pasivnih uporabnikov interneta, ki v digitalnem svetu ne zahtevajo svojih pravic.

Uporabnik ali državljan interneta?

Ker se je prostor našega delovanje preselil tudi na internet, postajamo tudi državljani interneta.

MacKinnonova sicer opaža, da smo v veliki meri še vedno zgolj pasivni uporabniki in ne državljani interneta. O prihodnosti utegnejo tako namesto nas odločati velika podjetja. Včasih se njihovi interesi prekrivajo z našimi, pogosto pa je edini motiv korist podjetja. Za primer navaja Google.

Google je glasno nasprotoval zakonu SOPA,  ki bi škodoval tako svobodi govora kot podjetju samemu. Manj prepričljivi pa so pri zagovoru omrežne nevtralnosti. Čeprav so lobirali zanjo, ko je bilo govora o širokopasovnem oziroma fiksnem omrežju, je naklonjenost nevtralnosti pri mobilnem internetu splahnela. Ključni razlog so poslovni interesi, razlaga MacKinnonova:

To je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi.

INTERVJU

Najbrž se strinjate, da je utopija zgodnjega interneta že splahnela in da se zdaj ta oblikuje po meri velikih internetnih podjetij, ki imajo svoje poglede na to, kako naj internet deluje. Najbrž smo daleč od konsenza omreženih?

Ideja, da bi bil internet povsem svoboden prostor, brez vlade in regulacije, je bila pretirano idealistična. Zdaj podjetja postavljajo pravila o tem, kaj ljudje smejo in ne smejo na internetu in mobilnih napravah. Tudi vlade ga skušajo regulirati. V demokratičnih državah se odzivajo na zahteve volivcev, da bi zaščitili otroke, intelektualno lastnino in preprečevali kriminal. Vprašanje pa je, kako pri tem ne omejevati tudi svobode govora, možnosti organiziranja in izražanje nestrinjanja. Nobena izmed demokracij še ni našla pravega razmerja regulacije. Včasih je regulacija dobra, drugič manj. Potem je tu še problem podjetij, ki se zgovarjajo na konsenz s strani uporabnikov, češ: saj smo kliknili, da se strinjamo s pogoji poslovanja. Če se ne, storitve ni treba uporabljati. Vemo pa, da je v poslovnem in osebnem življenju vedno težje živeti brez internetnih storitev. Ukrepi vlad, ki urejajo poslovanje internetnih podjetij, pa vplivajo na uporabnike po vsem svetu, čeprav tam teh vlad niso niti volili. So celo vlade, ki jih ni volil nihče in skušajo regulirati internet. Pri vsem tem pa seveda manjka konsenz.

Omenjate konsenz uporabnikov, ko se zelo hitro strinjamo s pogoji. Ali so tako imenovani pogoji poslovanja interneta dovolj jasni in kakšna je sploh moč uporabnikov ali državljanov interneta?

Pogosto pogoji poslovanja niso jasni in podjetja si rada pridržijo pravico, da jih kadarkoli spremenijo, brez našega védenja. Druga težava pa je ta, da so uporabniki interneta zelo pasivni in niti ne poskušajo uveljavljati svojih pravic. Pripadajo vam kot prebivalcu države, in tudi v digitalnem svetu, od katerega smo vedno bolj odvisni, si moramo prizadevati za svoje pravice. Naučili smo se, da zgolj sedenje in čakanje, da bo državo nekdo pač vodil in pričakovanje, da bo to delo opravil dobro, ne pomaga. To se ne zgodi, če ne postavite jasnih zahtev. Z digitalnimi platformami in storitvami ter v digitalnem svetu, kamor se je razširil prostor našega delovanja, je podobno. Tudi tu moramo zahtevati svoje pravice.

Dolgo let ste bili dopisnica CNN v Pekingu, to je svet, ki ga poznate. Kakšni so razlogi, da Kitajsko primerjate s Facebookom. Kako je Kitajska podobna Facebooku? Ali gre preprosto za to, da nadzirajo svoje državljane podobno kot želi Facebook izvedeti vse o svojih uporabnikih?

Rebecca MacKinnon: Facebook ima zelo jasno ideologijo o tem, kakšen bi moral biti svet po njihovem #odbita

— Val 202 (@Val202) February 22, 2012

Jaz bi primerjavo obrnila. Opisujem bolj, kako je Facebook podoben Kitajski; in seveda nista enaka. Facebook ne more zapirati ljudi, ne more pobirati davkov, nima ljudi, ki bi potrkali na vaša vrata. Hkrati pa ima Facebook – oziroma ljudje, ki ga vodijo – zelo jasno ideologijo o tem, kaj oni menijo je dobro za uporabnike in kako bi moral biti svet po njihovo.  Čeprav mnoge skrbi odnos Facebooka do zasebnosti in upravljanje s posameznikovo identiteto, je Facebookov odgovor približno tak: zelo hitro rastemo in seveda imamo prav, če pa imamo že toliko uporabnikov. Argumenti neke manjšine, ki se pritožuje, morda sploh niso veljavni, najbrž gre bolj za njihova občutja.

Naslednje vprašanje o Kitajski je logično. Tehnologijam radi pripišemo krivdo za arabsko pomlad, zakaj pa se kaj takega ne zgodi na Kitajskem?

Razlogov je več. Eden izmed teh je ta, da je kitajska vlada razmišljala vnaprej, česar vlade v arabskem svetu niso. Tudi delali so vnaprej in predvideli oblike uporabe interneta. Družabna omrežja, ki jim mnogi pripisujejo pomembno vlogo v arabski pomladi, Facebook, Twitter, Youtube in tako naprej, so na Kitajskem že nekaj let blokirani. Veliko je sicer podjetij, ki nudijo družabna omrežja, a večina je kitajskih in upoštevati morajo vladne zahteve po cenzuri in nadzoru uporabnikov. Če želi vlada podatke o nekom, ki tvita, ali pošilja internetnim ponudnikom sezname prepovedanih besed in pogovorov ter navodila za izbris ali nadzor, potem drži, da internetna industrija na Kitajskem deluje kot podaljšek vlade.

Bomo v Konsenzu omreženih našli odgovor, zakaj Google nasprotuje zakonu SOPA, ni pa glasnik omrežne nevtralnosti? Kaj moramo vedeti o interesih ustanoviteljev, da bi razumeli Google. Ali so velikani odvisni le od vrednot ustanoviteljev?

Answers to 8 questions from WSJ’s @joshchin on #China-related parts of my book “Consent of the Networked” owl.li/9dBtt #netfreedom

— Rebecca MacKinnon (@rmack) February 22, 2012

V primeru SOPA je vlada skušala regulirati podjetja tako, da bi to škodovalo Googlu. Od njih bi zahtevali proaktivni nadzor uporabnikov, aktivnejše cenzuriranje in blokiranje vsebin. SOPA je zelo slab zakon – za svobodo izražanja in za posel Googla. Pri omrežni nevtralnosti je bolj zapleteno. Google je lobiral za omrežno nevtralnost širokopasovnega interneta v fiksnem omrežju, pri mobilnem internetu pa so zagovarjali internet, ki ni tako zelo nevtralen. To ima opraviti s poslovnimi interesi. Je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi. Včasih se Googlovi interesi skladajo s svobodo govora. Če globalni internet ne bi bil odprt in svoboden, bi bili rezultati iskanja in vrednost podjetja slabši. Kot uporabniki interneta moramo prepoznati, da vsa podjetja do določene mere delujejo v lastno korist. Včasih je to skladno z našimi interesi, drugič ne. Podobno kot s politiki, moramo tudi od podjetij zahtevati, da delujejo v skladu z našimi interesi, sicer jih bomo kaznovali z drugo izbiro. Bolj aktivno moramo postavljati zahteve do internetnih podjetij, katerih storitve uporabljamo.

Ste pesimist glede prihodnosti interneta?

Ne, skrbeti nas mora veliko stvari. Če so ljudje aktivni, jim je mar, če so državljani interneta in ne le pasivni uporabniki, subjekti ali sužnji, mislim, da je prihodnost tako dobra, kot si jo želimo imeti. Ne gre za neizogibno pot v eno ali drugo smer, prihodnost interneta je odvisna od vseh nas. Prevzeti moramo odgovornost, kot so jo pred leti evropske države, ko so zahtevale spremembe. Če bomo globalno prevzeli odgovornost, so meje odvisne predvsem od nas in ne od drugih skrivnostih sil.

Rebecca MacKinnon na TED-u


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Rebeccah MacKinnon, Konsenz omreženih

22.02.2012


Ustanovitelj Facebook-a Mark Zuckerberg ima zelo jasno ideologijo o tem, kaj je dobro za uporabnike in kakšen bi svet moral biti po njegovo. Tu najde Rebecca MacKinnon podobnosti s Kitajsko.

Niti Kitajska niti Facebook se ne ozirata na kritike manjšine, ki je zaskrbljena zaradi nadzora in upravljanja s človekovo identiteto.

Dolgoletna dopisnica CNN iz Pekinga Rebecca MacKinnon v novi  knjigi Consent of the Networked (Konsenz omreženih) opozarja na nevarnost pasivnih uporabnikov interneta, ki v digitalnem svetu ne zahtevajo svojih pravic.

Uporabnik ali državljan interneta?

Ker se je prostor našega delovanje preselil tudi na internet, postajamo tudi državljani interneta.

MacKinnonova sicer opaža, da smo v veliki meri še vedno zgolj pasivni uporabniki in ne državljani interneta. O prihodnosti utegnejo tako namesto nas odločati velika podjetja. Včasih se njihovi interesi prekrivajo z našimi, pogosto pa je edini motiv korist podjetja. Za primer navaja Google.

Google je glasno nasprotoval zakonu SOPA,  ki bi škodoval tako svobodi govora kot podjetju samemu. Manj prepričljivi pa so pri zagovoru omrežne nevtralnosti. Čeprav so lobirali zanjo, ko je bilo govora o širokopasovnem oziroma fiksnem omrežju, je naklonjenost nevtralnosti pri mobilnem internetu splahnela. Ključni razlog so poslovni interesi, razlaga MacKinnonova:

To je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi.

INTERVJU

Najbrž se strinjate, da je utopija zgodnjega interneta že splahnela in da se zdaj ta oblikuje po meri velikih internetnih podjetij, ki imajo svoje poglede na to, kako naj internet deluje. Najbrž smo daleč od konsenza omreženih?

Ideja, da bi bil internet povsem svoboden prostor, brez vlade in regulacije, je bila pretirano idealistična. Zdaj podjetja postavljajo pravila o tem, kaj ljudje smejo in ne smejo na internetu in mobilnih napravah. Tudi vlade ga skušajo regulirati. V demokratičnih državah se odzivajo na zahteve volivcev, da bi zaščitili otroke, intelektualno lastnino in preprečevali kriminal. Vprašanje pa je, kako pri tem ne omejevati tudi svobode govora, možnosti organiziranja in izražanje nestrinjanja. Nobena izmed demokracij še ni našla pravega razmerja regulacije. Včasih je regulacija dobra, drugič manj. Potem je tu še problem podjetij, ki se zgovarjajo na konsenz s strani uporabnikov, češ: saj smo kliknili, da se strinjamo s pogoji poslovanja. Če se ne, storitve ni treba uporabljati. Vemo pa, da je v poslovnem in osebnem življenju vedno težje živeti brez internetnih storitev. Ukrepi vlad, ki urejajo poslovanje internetnih podjetij, pa vplivajo na uporabnike po vsem svetu, čeprav tam teh vlad niso niti volili. So celo vlade, ki jih ni volil nihče in skušajo regulirati internet. Pri vsem tem pa seveda manjka konsenz.

Omenjate konsenz uporabnikov, ko se zelo hitro strinjamo s pogoji. Ali so tako imenovani pogoji poslovanja interneta dovolj jasni in kakšna je sploh moč uporabnikov ali državljanov interneta?

Pogosto pogoji poslovanja niso jasni in podjetja si rada pridržijo pravico, da jih kadarkoli spremenijo, brez našega védenja. Druga težava pa je ta, da so uporabniki interneta zelo pasivni in niti ne poskušajo uveljavljati svojih pravic. Pripadajo vam kot prebivalcu države, in tudi v digitalnem svetu, od katerega smo vedno bolj odvisni, si moramo prizadevati za svoje pravice. Naučili smo se, da zgolj sedenje in čakanje, da bo državo nekdo pač vodil in pričakovanje, da bo to delo opravil dobro, ne pomaga. To se ne zgodi, če ne postavite jasnih zahtev. Z digitalnimi platformami in storitvami ter v digitalnem svetu, kamor se je razširil prostor našega delovanja, je podobno. Tudi tu moramo zahtevati svoje pravice.

Dolgo let ste bili dopisnica CNN v Pekingu, to je svet, ki ga poznate. Kakšni so razlogi, da Kitajsko primerjate s Facebookom. Kako je Kitajska podobna Facebooku? Ali gre preprosto za to, da nadzirajo svoje državljane podobno kot želi Facebook izvedeti vse o svojih uporabnikih?

Rebecca MacKinnon: Facebook ima zelo jasno ideologijo o tem, kakšen bi moral biti svet po njihovem #odbita

— Val 202 (@Val202) February 22, 2012

Jaz bi primerjavo obrnila. Opisujem bolj, kako je Facebook podoben Kitajski; in seveda nista enaka. Facebook ne more zapirati ljudi, ne more pobirati davkov, nima ljudi, ki bi potrkali na vaša vrata. Hkrati pa ima Facebook – oziroma ljudje, ki ga vodijo – zelo jasno ideologijo o tem, kaj oni menijo je dobro za uporabnike in kako bi moral biti svet po njihovo.  Čeprav mnoge skrbi odnos Facebooka do zasebnosti in upravljanje s posameznikovo identiteto, je Facebookov odgovor približno tak: zelo hitro rastemo in seveda imamo prav, če pa imamo že toliko uporabnikov. Argumenti neke manjšine, ki se pritožuje, morda sploh niso veljavni, najbrž gre bolj za njihova občutja.

Naslednje vprašanje o Kitajski je logično. Tehnologijam radi pripišemo krivdo za arabsko pomlad, zakaj pa se kaj takega ne zgodi na Kitajskem?

Razlogov je več. Eden izmed teh je ta, da je kitajska vlada razmišljala vnaprej, česar vlade v arabskem svetu niso. Tudi delali so vnaprej in predvideli oblike uporabe interneta. Družabna omrežja, ki jim mnogi pripisujejo pomembno vlogo v arabski pomladi, Facebook, Twitter, Youtube in tako naprej, so na Kitajskem že nekaj let blokirani. Veliko je sicer podjetij, ki nudijo družabna omrežja, a večina je kitajskih in upoštevati morajo vladne zahteve po cenzuri in nadzoru uporabnikov. Če želi vlada podatke o nekom, ki tvita, ali pošilja internetnim ponudnikom sezname prepovedanih besed in pogovorov ter navodila za izbris ali nadzor, potem drži, da internetna industrija na Kitajskem deluje kot podaljšek vlade.

Bomo v Konsenzu omreženih našli odgovor, zakaj Google nasprotuje zakonu SOPA, ni pa glasnik omrežne nevtralnosti? Kaj moramo vedeti o interesih ustanoviteljev, da bi razumeli Google. Ali so velikani odvisni le od vrednot ustanoviteljev?

Answers to 8 questions from WSJ’s @joshchin on #China-related parts of my book “Consent of the Networked” owl.li/9dBtt #netfreedom

— Rebecca MacKinnon (@rmack) February 22, 2012

V primeru SOPA je vlada skušala regulirati podjetja tako, da bi to škodovalo Googlu. Od njih bi zahtevali proaktivni nadzor uporabnikov, aktivnejše cenzuriranje in blokiranje vsebin. SOPA je zelo slab zakon – za svobodo izražanja in za posel Googla. Pri omrežni nevtralnosti je bolj zapleteno. Google je lobiral za omrežno nevtralnost širokopasovnega interneta v fiksnem omrežju, pri mobilnem internetu pa so zagovarjali internet, ki ni tako zelo nevtralen. To ima opraviti s poslovnimi interesi. Je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi. Včasih se Googlovi interesi skladajo s svobodo govora. Če globalni internet ne bi bil odprt in svoboden, bi bili rezultati iskanja in vrednost podjetja slabši. Kot uporabniki interneta moramo prepoznati, da vsa podjetja do določene mere delujejo v lastno korist. Včasih je to skladno z našimi interesi, drugič ne. Podobno kot s politiki, moramo tudi od podjetij zahtevati, da delujejo v skladu z našimi interesi, sicer jih bomo kaznovali z drugo izbiro. Bolj aktivno moramo postavljati zahteve do internetnih podjetij, katerih storitve uporabljamo.

Ste pesimist glede prihodnosti interneta?

Ne, skrbeti nas mora veliko stvari. Če so ljudje aktivni, jim je mar, če so državljani interneta in ne le pasivni uporabniki, subjekti ali sužnji, mislim, da je prihodnost tako dobra, kot si jo želimo imeti. Ne gre za neizogibno pot v eno ali drugo smer, prihodnost interneta je odvisna od vseh nas. Prevzeti moramo odgovornost, kot so jo pred leti evropske države, ko so zahtevale spremembe. Če bomo globalno prevzeli odgovornost, so meje odvisne predvsem od nas in ne od drugih skrivnostih sil.

Rebecca MacKinnon na TED-u


22.09.2022

Jerca Kos o korporacijah, ki ne marajo slovenščine in strojnem prevajanju

V Sloveniji sta na voljo mednarodni platformi Netflix in Disney +, ki v številnih državah ponujata tujo videoprodukcijo brez lokalnih podnapisov. Odbita do bita ugotavlja, da nista edini korporaciji na trgu, ki ne marata slovenščine, in išče razloge za (nelogične) odločitve vodstva. Kakšna je odgovornost plačnikov naročnine in kakšna države? Kaj odgovarjajo na Netflixu in po kakšnem ključu prevajajo serije in filme?


09.06.2022

Intervju: dr. Marinka Žitnik, Harvard

Od Ljubljene, prek Londona in Toronta do Stanforda in Harvarda. O raziskovanju redkih bolezni, o zahtevnih študentih, o (ne)varnosti podatkov in o sodelovanju z Naso. Maruša in Anže v zadnji epizodi sezone klepetata z dr. Marinko Žitnik. Je doktorica računalništva in prva Slovenka, ki je postala profesorica na ugledni ameriški Univerzi Harvard.


02.06.2022

Prelomna Okna 95, Čuk in Reglja ter shranjevanje podatkov – Marko Štamcar

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


26.05.2022

Starlink, kje je 5G in SkyView – Boštjan Batagelj

Starlink ni tehnološka novost, je pa satelitov, ki ponujajo pokritost z internetom v 33 državah, vedno več. Kaj (tudi v Slovenijo) prinaša tehnologija podjetja Space X in koga moti? Zakaj nas debate o internetu, ki si ga lastijo zasebna podjetja, morajo skrbeti? dr. Boštjan Batagelj, ki raziskuje in opazuje mobilna omrežja, po dveh letih izpostavlja prednosti in kritike uporabe omrežja 5G, ki ga ponujajo tudi operaterji v Sloveniji in odgovarja na vprašanje, kam so izginile teorije zarote?


19.05.2022

Izklop traktorjev na daljavo, slovo iPoda in orodja za lastno uporabo – Simon Belak

Simon Belak je bil eden prvih inženirjev podjetja Metabase v Silicijevi dolini, tehnični direktor podjetja Go Opti, je soustanovitelj Hekovnika, danes pa tudi svetovalec različnim podjetjem. Komentiramo aktualno dogajanje v Ukrajini, Rusi so v mestu Melitopolj zasegli kmetijsko mehanizacijo podjetja John Deere, ki je stroje izklopilo na daljavo. Podjetje sicer ne slovi po dobrodelnosti, si lasti veliko količino podatkov in kmetom ne dovoli posega v stroj brez pooblaščenih oseb podjetja. Spominjamo se še iPoda, 21 let starega izdelka, ki je spremenil način poslušanja glasbe. Apple je najavil, da se od njega poslavljajo in ga umikajo iz proizvodnje.


12.05.2022

Pravice mladih v digitalni družbi, diskriminatorne aplikacije in LaTex – Katja K. Ošljak

Lani sprejeti 25. splošni komentar o pravicah mladih v digitalni družbi obravnava številna vprašanja. Pomemben je tudi zato, ker je nastajal ob pomoči otrok in mladostnikov, ki se zavedajo pomembnosti kibernetske varnosti, a si želijo in zahtevajo tudi pravico do preživljanja prostega časa na spletu.


05.05.2022

Kam gre Twitter, Brave namesto Firefoxa in slepo tipkanje – Davorin Pavlica

Davorin Pavlica je oblikovalec spletnih strani, podkaster in tviteraš. Debatiramo o tem, kakšen bo Twitter po tem, ko ga je za 44 milijard dolarjev kupil podjetnik Elon Musk? Zagovorniki verjamejo v odprt prostor z različnimi mnenji brez moderacije, kritiki pravijo, da je Elon Musk grožnja za demokracijo. Zvezdniki in vidne javne osebnosti pozivajo uporabnike, naj račun izbrišejo, uporabniki pa se, kot pri vsaki veliki novici, odzivajo z memi in šalami na račun Twitterja in Muska. Odgovarjamo na vprašanje poslušalca Blaža, ki bi zaradi želje po več zasebnosti zamenjal brskalnik Firefox. Kakšen je Brave in zakaj (ne)shranjevati gesla v brskalnik?


21.04.2022

Algoritmična pravičnost, preprodajalci podatkov in Posteo – Neja Berger

Zakaj so cene letalskih kart lahko različne, če jih iščete na dveh različnih lokacijah? Kako bi bil lahko algoritem pravičnejši ob tem, da sta njegovi nalogi sledenje in opazovanje uporabnikov? Neja Berger je diplomirana filmska in televizijska montažerka in novinarka Radia Študent. V magistrski nalogi se ukvarja z vplivom tehnologije na družbeno realnost. V Odbiti razmišlja o algoritmični odgovornosti in podjetjih, ki preprodajajo naše podatke.


14.04.2022

Tehnologije za življenje z demenco, izzivi e-zdravja in Zotero – Danaja Fabčič Povše

Danaja Fabčič Povše je doktorska raziskovalka na Vrije Universiteit Brussel v Belgiji, ukvarja se z etičnimi vidiki novih tehnologij v biomedicinski znanosti. S Slovenijo jo povezujejo tudi tehnologije, ki pomagajo bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. Kakšno je digitalno življenje z demenco, zakaj se tako redko pogovarjamo o tehnologijah za starejše, kako jih približati in kako jim kljub varnostnim pomislekom dvigniti priljubljenost? Evropska unija nima veliko možnosti, ko sprejema zakonodajo, so se pa izzivi e-zdravja spremenili zaradi pandemije. Obstoječa zakonodaja je postopke in delo ovirala, čeprav si e-zdravstvo predstavljamo kot elektronsko, čezmejno in dostopno. "Izjeme vseeno obstajajo in Evropa je lahko vzgled," pravi sogovornica.


07.04.2022

O Facebooku, demokraciji in družbi pred volitvami – Lenart J. Kučić

Frances Haugen, ki je zaradi nestrinjanja s politiko delovanja Facebooka pustila službo in postala žvižgačka, je nagovorila slovensko občinstvo. Omenila je tudi slovenske parlamentarne volitve in vpliv Facebooka na demokracijo. Podjetje Meta obtožuje cenzure in slabe moderacije vsebin in trdi, da bi lahko ravnali drugače. Pravi, da se zaposleni zavedajo škode, ki jo povzročajo s spremembo algoritma, ki izpostavlja ekstremne in nasilne ideje.Kako razsežne so posledice dejstva, da Facebook nagrajuje le všečke in ekstreme? Se lahko proti dezinformacijam borimo z jezikovno pravičnostjo? Zakaj je podjetje Meta grožnja demokraciji? Komentira novinar Lenart J. Kučić. Objavo in obdelavo posnetkov je Valu 202 dovolil zavod Vsak, ki je skupaj z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral dogodek.


31.03.2022

Steam Deck je Game Boy na steroidih, kino doma in Letterboxd – Luka Marčetič

Ne, to ni konzola Microsofta, Sonyja in Nintenda, ki kraljujejo na tem področju. Steam Deck je drugačen, z odprtim ekosistemom in zato zanimiv za igričarski trg. Zakaj takšno navdušenje in kakšna je uporabniška izkušnja? Luka Marčetič pravi, da je umetnost namenjena ljudem, ne glede na to, kje ali kdaj jo spremljajo. Komentiramo odločitev velikanov, da filmske uspešnice prvega predvajanja ne doživijo na velikem platnu v kinodvoranah, ampak na platformah za pretočno predvajanje. Modna muha, pocovidni časi ali smernica, ki bo obstala?


24.03.2022

Kje je digitalna prihodnost zdravstva, aplikacije na recept in VR-terapije – Tjaša Zajc

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


17.03.2022

Rusija se lahko odklopi od interneta, kibernetske vojne in Zero Days – Milan Gabor

Do Facebooka, Twitterja, Instagrama in nekaterih medijev v Rusiji v tem trenutku ne morete dostopati po običajni poti. Lahko pa prek omrežja Tor. Kaj je Tor, koliko znanja potrebujemo za dostop do prepovedanih omrežij in zakaj se Rusija lahko odklopi od svetovnega spleta? Razpravljamo tudi o izrazih, ki so se v javnosti pojavili zaradi vojne v Ukrajini: kaj je kibernetska vojna in kdo so hektivisti, čeprav strokovnjaki pravijo, da se je prva prava kibernetska vojna že zgodila ob prevzemu Krima, ko so ruski hekerji četrtini prebivalcev Ukrajine izklopili električno omrežje.


10.03.2022

Spremljanje prometa v Ukrajini, varnostne posodobitve telefonov in hrošč 2038 – David Jelenc

Seznam tehnoloških gigantov, ki se oglašajo zaradi ruskega napada na Ukrajino, je dolg in se hitro dopolnjuje. Tehnološka podjetja so sprejela številne sankcije. Z dr. Davidom Jelencem, asistentom Fakultete za računalništvo in informatiko, debatiramo o odločitvi Appla in Googla, ki sta v svojih zemljevidih onemogočila spremljanje prometa v Ukrajini, da ne bi sodelovala v vojni. Tik pred prvim napadom 24. februarja so namreč uporabniki na Googlovih zemljevidih opazili gnečo na rusko-ukrajinski meji. Razveselimo se napovedi, da bodo androidni telefoni ponujali večletno varnostno podporo, in gledamo v prihodnost s hroščem iz leta 2038.


24.02.2022

Metaverzum po kitajsko, NFT-ji srednjega razreda in Renminbi – Nina Pejič

Raziskovalka Nina Pejič tokrat o temah, ki jih za Zahodu že poznamo, zato se sprašujemo, kako se jih loteva Vzhod? Na Kitajskem Facebooka ni, ima pa ideje o metaverzumu podjetje Baidu. Kaj prinaša uporabnikom, razen težav, saj so številne aplikacije že umaknili zaradi zapletov pri varnosti. Kakšen je, kljub prepovedi kriptovalut, kitajski trg NFT-jev in kakšne možnosti za uspeh ima kitajska državna digitalna valuta Renminbi?


17.02.2022

Nam telefoni prisluškujejo, sedem let en telefon in zapleti z 2FA – Matej Huš

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


10.02.2022

Igre proti tesnobi in osamljenosti, afere in prodaja Blizzarda ter Total War – Jurij Kristan

Igričarska industrija je v vrhu zabavnih industrij. Dobički so se od leta 2019 dvignili za okoli 20%. Jurij Kristan, tehnološki novinar in opazovalec industrije videoiger, pravi, da videoigre niso nujno škodljive za uporabnika in izpostavlja igre, ki nam pomagajo prebroditi izolacijo. Komentiramo tudi afero legendarnega podjetja Blizzard, ki se sooča s tožbami zaradi spolnega nadlegovanja in raznimi oblikami diskriminacije. Odmevna novica je vzpodbudila prve velike stavke in oblikovanje sindikatov v ZDA v igričarskem svetu.


03.02.2022

Dezinformacije na YouTubu, orodja Razkrinkavanja in Signal – Katarina Bulatović

Center za preiskovalno novinarstvo Oštro skupaj z več kot 80 neodvisnimi organizacijami ugotavlja, da je Youtube med glavnimi krivci za širjenje dezinformacij na spletu. Zakaj se niso lotili Facebooka ali Twitterja in kaj lahko dosežejo s pismom Youtubu? Boj z dezinformacijami se je tudi v Sloveniji v zadnjih dveh letih zaostril, kako jih prepoznati in s katerimi orodji se jih uspešno lotevajo preiskovalni novinarji? Odbita do bita gosti preiskovalno novinarko Katarino Bulatović. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


27.01.2022

Zasloni vse bolj pomembni, 15 let iPhona in Wordle – Matjaž Ropret

Pri nakupu monitorja, telefona ali televizorja se za določeno znamko in model lahko odločimo (zgolj) na podlagi zaslona. Postjajo namreč več bolj pomembni in napredni, nove različice bi lahko bile prijaznejše tudi do baterije telefona. Spominjamo se predstavitve prvega iPhona, ki praznuje 15 let in je spremenil telefonski trg in se igramo z besedno igro, ki je obnorela svet.


20.01.2022

(Ne)naročanje na upravne enote, ranljivost skoraj vseh naprav na svetu in Varni v pisarni – Tadej Hren

Ministrstvo za javno upravo je v začetku januarja predstavilo sistem UeNaročanje, ki odpravlja dolge vrste ljudi pred upravnimi enotami. Kmalu po zagonu aplikacije so jo umaknili zaradi varnostne luknje v sistemu (SQL injection), ki bi lahko povzročila krajo osebnih podatkov in nepooblaščenim osebam dovolila spreminjanje, brisanje ali vnašanje podatkov. Tadej Hren (SI-CERT) tudi o največji in najresnejši grožnji kibernetski varnosti zadnjih let. Kritična ranljivost knjižnice Log4j je ogrožala več kot tri milijarde naprav po vsem svetu. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


Stran 3 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov