Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rebeccah MacKinnon, Konsenz omreženih

22.02.2012


Ustanovitelj Facebook-a Mark Zuckerberg ima zelo jasno ideologijo o tem, kaj je dobro za uporabnike in kakšen bi svet moral biti po njegovo. Tu najde Rebecca MacKinnon podobnosti s Kitajsko.

Niti Kitajska niti Facebook se ne ozirata na kritike manjšine, ki je zaskrbljena zaradi nadzora in upravljanja s človekovo identiteto.

Dolgoletna dopisnica CNN iz Pekinga Rebecca MacKinnon v novi  knjigi Consent of the Networked (Konsenz omreženih) opozarja na nevarnost pasivnih uporabnikov interneta, ki v digitalnem svetu ne zahtevajo svojih pravic.

Uporabnik ali državljan interneta?

Ker se je prostor našega delovanje preselil tudi na internet, postajamo tudi državljani interneta.

MacKinnonova sicer opaža, da smo v veliki meri še vedno zgolj pasivni uporabniki in ne državljani interneta. O prihodnosti utegnejo tako namesto nas odločati velika podjetja. Včasih se njihovi interesi prekrivajo z našimi, pogosto pa je edini motiv korist podjetja. Za primer navaja Google.

Google je glasno nasprotoval zakonu SOPA,  ki bi škodoval tako svobodi govora kot podjetju samemu. Manj prepričljivi pa so pri zagovoru omrežne nevtralnosti. Čeprav so lobirali zanjo, ko je bilo govora o širokopasovnem oziroma fiksnem omrežju, je naklonjenost nevtralnosti pri mobilnem internetu splahnela. Ključni razlog so poslovni interesi, razlaga MacKinnonova:

To je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi.

INTERVJU

Najbrž se strinjate, da je utopija zgodnjega interneta že splahnela in da se zdaj ta oblikuje po meri velikih internetnih podjetij, ki imajo svoje poglede na to, kako naj internet deluje. Najbrž smo daleč od konsenza omreženih?

Ideja, da bi bil internet povsem svoboden prostor, brez vlade in regulacije, je bila pretirano idealistična. Zdaj podjetja postavljajo pravila o tem, kaj ljudje smejo in ne smejo na internetu in mobilnih napravah. Tudi vlade ga skušajo regulirati. V demokratičnih državah se odzivajo na zahteve volivcev, da bi zaščitili otroke, intelektualno lastnino in preprečevali kriminal. Vprašanje pa je, kako pri tem ne omejevati tudi svobode govora, možnosti organiziranja in izražanje nestrinjanja. Nobena izmed demokracij še ni našla pravega razmerja regulacije. Včasih je regulacija dobra, drugič manj. Potem je tu še problem podjetij, ki se zgovarjajo na konsenz s strani uporabnikov, češ: saj smo kliknili, da se strinjamo s pogoji poslovanja. Če se ne, storitve ni treba uporabljati. Vemo pa, da je v poslovnem in osebnem življenju vedno težje živeti brez internetnih storitev. Ukrepi vlad, ki urejajo poslovanje internetnih podjetij, pa vplivajo na uporabnike po vsem svetu, čeprav tam teh vlad niso niti volili. So celo vlade, ki jih ni volil nihče in skušajo regulirati internet. Pri vsem tem pa seveda manjka konsenz.

Omenjate konsenz uporabnikov, ko se zelo hitro strinjamo s pogoji. Ali so tako imenovani pogoji poslovanja interneta dovolj jasni in kakšna je sploh moč uporabnikov ali državljanov interneta?

Pogosto pogoji poslovanja niso jasni in podjetja si rada pridržijo pravico, da jih kadarkoli spremenijo, brez našega védenja. Druga težava pa je ta, da so uporabniki interneta zelo pasivni in niti ne poskušajo uveljavljati svojih pravic. Pripadajo vam kot prebivalcu države, in tudi v digitalnem svetu, od katerega smo vedno bolj odvisni, si moramo prizadevati za svoje pravice. Naučili smo se, da zgolj sedenje in čakanje, da bo državo nekdo pač vodil in pričakovanje, da bo to delo opravil dobro, ne pomaga. To se ne zgodi, če ne postavite jasnih zahtev. Z digitalnimi platformami in storitvami ter v digitalnem svetu, kamor se je razširil prostor našega delovanja, je podobno. Tudi tu moramo zahtevati svoje pravice.

Dolgo let ste bili dopisnica CNN v Pekingu, to je svet, ki ga poznate. Kakšni so razlogi, da Kitajsko primerjate s Facebookom. Kako je Kitajska podobna Facebooku? Ali gre preprosto za to, da nadzirajo svoje državljane podobno kot želi Facebook izvedeti vse o svojih uporabnikih?

Rebecca MacKinnon: Facebook ima zelo jasno ideologijo o tem, kakšen bi moral biti svet po njihovem #odbita

— Val 202 (@Val202) February 22, 2012

Jaz bi primerjavo obrnila. Opisujem bolj, kako je Facebook podoben Kitajski; in seveda nista enaka. Facebook ne more zapirati ljudi, ne more pobirati davkov, nima ljudi, ki bi potrkali na vaša vrata. Hkrati pa ima Facebook – oziroma ljudje, ki ga vodijo – zelo jasno ideologijo o tem, kaj oni menijo je dobro za uporabnike in kako bi moral biti svet po njihovo.  Čeprav mnoge skrbi odnos Facebooka do zasebnosti in upravljanje s posameznikovo identiteto, je Facebookov odgovor približno tak: zelo hitro rastemo in seveda imamo prav, če pa imamo že toliko uporabnikov. Argumenti neke manjšine, ki se pritožuje, morda sploh niso veljavni, najbrž gre bolj za njihova občutja.

Naslednje vprašanje o Kitajski je logično. Tehnologijam radi pripišemo krivdo za arabsko pomlad, zakaj pa se kaj takega ne zgodi na Kitajskem?

Razlogov je več. Eden izmed teh je ta, da je kitajska vlada razmišljala vnaprej, česar vlade v arabskem svetu niso. Tudi delali so vnaprej in predvideli oblike uporabe interneta. Družabna omrežja, ki jim mnogi pripisujejo pomembno vlogo v arabski pomladi, Facebook, Twitter, Youtube in tako naprej, so na Kitajskem že nekaj let blokirani. Veliko je sicer podjetij, ki nudijo družabna omrežja, a večina je kitajskih in upoštevati morajo vladne zahteve po cenzuri in nadzoru uporabnikov. Če želi vlada podatke o nekom, ki tvita, ali pošilja internetnim ponudnikom sezname prepovedanih besed in pogovorov ter navodila za izbris ali nadzor, potem drži, da internetna industrija na Kitajskem deluje kot podaljšek vlade.

Bomo v Konsenzu omreženih našli odgovor, zakaj Google nasprotuje zakonu SOPA, ni pa glasnik omrežne nevtralnosti? Kaj moramo vedeti o interesih ustanoviteljev, da bi razumeli Google. Ali so velikani odvisni le od vrednot ustanoviteljev?

Answers to 8 questions from WSJ’s @joshchin on #China-related parts of my book “Consent of the Networked” owl.li/9dBtt #netfreedom

— Rebecca MacKinnon (@rmack) February 22, 2012

V primeru SOPA je vlada skušala regulirati podjetja tako, da bi to škodovalo Googlu. Od njih bi zahtevali proaktivni nadzor uporabnikov, aktivnejše cenzuriranje in blokiranje vsebin. SOPA je zelo slab zakon – za svobodo izražanja in za posel Googla. Pri omrežni nevtralnosti je bolj zapleteno. Google je lobiral za omrežno nevtralnost širokopasovnega interneta v fiksnem omrežju, pri mobilnem internetu pa so zagovarjali internet, ki ni tako zelo nevtralen. To ima opraviti s poslovnimi interesi. Je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi. Včasih se Googlovi interesi skladajo s svobodo govora. Če globalni internet ne bi bil odprt in svoboden, bi bili rezultati iskanja in vrednost podjetja slabši. Kot uporabniki interneta moramo prepoznati, da vsa podjetja do določene mere delujejo v lastno korist. Včasih je to skladno z našimi interesi, drugič ne. Podobno kot s politiki, moramo tudi od podjetij zahtevati, da delujejo v skladu z našimi interesi, sicer jih bomo kaznovali z drugo izbiro. Bolj aktivno moramo postavljati zahteve do internetnih podjetij, katerih storitve uporabljamo.

Ste pesimist glede prihodnosti interneta?

Ne, skrbeti nas mora veliko stvari. Če so ljudje aktivni, jim je mar, če so državljani interneta in ne le pasivni uporabniki, subjekti ali sužnji, mislim, da je prihodnost tako dobra, kot si jo želimo imeti. Ne gre za neizogibno pot v eno ali drugo smer, prihodnost interneta je odvisna od vseh nas. Prevzeti moramo odgovornost, kot so jo pred leti evropske države, ko so zahtevale spremembe. Če bomo globalno prevzeli odgovornost, so meje odvisne predvsem od nas in ne od drugih skrivnostih sil.

Rebecca MacKinnon na TED-u


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Rebeccah MacKinnon, Konsenz omreženih

22.02.2012


Ustanovitelj Facebook-a Mark Zuckerberg ima zelo jasno ideologijo o tem, kaj je dobro za uporabnike in kakšen bi svet moral biti po njegovo. Tu najde Rebecca MacKinnon podobnosti s Kitajsko.

Niti Kitajska niti Facebook se ne ozirata na kritike manjšine, ki je zaskrbljena zaradi nadzora in upravljanja s človekovo identiteto.

Dolgoletna dopisnica CNN iz Pekinga Rebecca MacKinnon v novi  knjigi Consent of the Networked (Konsenz omreženih) opozarja na nevarnost pasivnih uporabnikov interneta, ki v digitalnem svetu ne zahtevajo svojih pravic.

Uporabnik ali državljan interneta?

Ker se je prostor našega delovanje preselil tudi na internet, postajamo tudi državljani interneta.

MacKinnonova sicer opaža, da smo v veliki meri še vedno zgolj pasivni uporabniki in ne državljani interneta. O prihodnosti utegnejo tako namesto nas odločati velika podjetja. Včasih se njihovi interesi prekrivajo z našimi, pogosto pa je edini motiv korist podjetja. Za primer navaja Google.

Google je glasno nasprotoval zakonu SOPA,  ki bi škodoval tako svobodi govora kot podjetju samemu. Manj prepričljivi pa so pri zagovoru omrežne nevtralnosti. Čeprav so lobirali zanjo, ko je bilo govora o širokopasovnem oziroma fiksnem omrežju, je naklonjenost nevtralnosti pri mobilnem internetu splahnela. Ključni razlog so poslovni interesi, razlaga MacKinnonova:

To je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi.

INTERVJU

Najbrž se strinjate, da je utopija zgodnjega interneta že splahnela in da se zdaj ta oblikuje po meri velikih internetnih podjetij, ki imajo svoje poglede na to, kako naj internet deluje. Najbrž smo daleč od konsenza omreženih?

Ideja, da bi bil internet povsem svoboden prostor, brez vlade in regulacije, je bila pretirano idealistična. Zdaj podjetja postavljajo pravila o tem, kaj ljudje smejo in ne smejo na internetu in mobilnih napravah. Tudi vlade ga skušajo regulirati. V demokratičnih državah se odzivajo na zahteve volivcev, da bi zaščitili otroke, intelektualno lastnino in preprečevali kriminal. Vprašanje pa je, kako pri tem ne omejevati tudi svobode govora, možnosti organiziranja in izražanje nestrinjanja. Nobena izmed demokracij še ni našla pravega razmerja regulacije. Včasih je regulacija dobra, drugič manj. Potem je tu še problem podjetij, ki se zgovarjajo na konsenz s strani uporabnikov, češ: saj smo kliknili, da se strinjamo s pogoji poslovanja. Če se ne, storitve ni treba uporabljati. Vemo pa, da je v poslovnem in osebnem življenju vedno težje živeti brez internetnih storitev. Ukrepi vlad, ki urejajo poslovanje internetnih podjetij, pa vplivajo na uporabnike po vsem svetu, čeprav tam teh vlad niso niti volili. So celo vlade, ki jih ni volil nihče in skušajo regulirati internet. Pri vsem tem pa seveda manjka konsenz.

Omenjate konsenz uporabnikov, ko se zelo hitro strinjamo s pogoji. Ali so tako imenovani pogoji poslovanja interneta dovolj jasni in kakšna je sploh moč uporabnikov ali državljanov interneta?

Pogosto pogoji poslovanja niso jasni in podjetja si rada pridržijo pravico, da jih kadarkoli spremenijo, brez našega védenja. Druga težava pa je ta, da so uporabniki interneta zelo pasivni in niti ne poskušajo uveljavljati svojih pravic. Pripadajo vam kot prebivalcu države, in tudi v digitalnem svetu, od katerega smo vedno bolj odvisni, si moramo prizadevati za svoje pravice. Naučili smo se, da zgolj sedenje in čakanje, da bo državo nekdo pač vodil in pričakovanje, da bo to delo opravil dobro, ne pomaga. To se ne zgodi, če ne postavite jasnih zahtev. Z digitalnimi platformami in storitvami ter v digitalnem svetu, kamor se je razširil prostor našega delovanja, je podobno. Tudi tu moramo zahtevati svoje pravice.

Dolgo let ste bili dopisnica CNN v Pekingu, to je svet, ki ga poznate. Kakšni so razlogi, da Kitajsko primerjate s Facebookom. Kako je Kitajska podobna Facebooku? Ali gre preprosto za to, da nadzirajo svoje državljane podobno kot želi Facebook izvedeti vse o svojih uporabnikih?

Rebecca MacKinnon: Facebook ima zelo jasno ideologijo o tem, kakšen bi moral biti svet po njihovem #odbita

— Val 202 (@Val202) February 22, 2012

Jaz bi primerjavo obrnila. Opisujem bolj, kako je Facebook podoben Kitajski; in seveda nista enaka. Facebook ne more zapirati ljudi, ne more pobirati davkov, nima ljudi, ki bi potrkali na vaša vrata. Hkrati pa ima Facebook – oziroma ljudje, ki ga vodijo – zelo jasno ideologijo o tem, kaj oni menijo je dobro za uporabnike in kako bi moral biti svet po njihovo.  Čeprav mnoge skrbi odnos Facebooka do zasebnosti in upravljanje s posameznikovo identiteto, je Facebookov odgovor približno tak: zelo hitro rastemo in seveda imamo prav, če pa imamo že toliko uporabnikov. Argumenti neke manjšine, ki se pritožuje, morda sploh niso veljavni, najbrž gre bolj za njihova občutja.

Naslednje vprašanje o Kitajski je logično. Tehnologijam radi pripišemo krivdo za arabsko pomlad, zakaj pa se kaj takega ne zgodi na Kitajskem?

Razlogov je več. Eden izmed teh je ta, da je kitajska vlada razmišljala vnaprej, česar vlade v arabskem svetu niso. Tudi delali so vnaprej in predvideli oblike uporabe interneta. Družabna omrežja, ki jim mnogi pripisujejo pomembno vlogo v arabski pomladi, Facebook, Twitter, Youtube in tako naprej, so na Kitajskem že nekaj let blokirani. Veliko je sicer podjetij, ki nudijo družabna omrežja, a večina je kitajskih in upoštevati morajo vladne zahteve po cenzuri in nadzoru uporabnikov. Če želi vlada podatke o nekom, ki tvita, ali pošilja internetnim ponudnikom sezname prepovedanih besed in pogovorov ter navodila za izbris ali nadzor, potem drži, da internetna industrija na Kitajskem deluje kot podaljšek vlade.

Bomo v Konsenzu omreženih našli odgovor, zakaj Google nasprotuje zakonu SOPA, ni pa glasnik omrežne nevtralnosti? Kaj moramo vedeti o interesih ustanoviteljev, da bi razumeli Google. Ali so velikani odvisni le od vrednot ustanoviteljev?

Answers to 8 questions from WSJ’s @joshchin on #China-related parts of my book “Consent of the Networked” owl.li/9dBtt #netfreedom

— Rebecca MacKinnon (@rmack) February 22, 2012

V primeru SOPA je vlada skušala regulirati podjetja tako, da bi to škodovalo Googlu. Od njih bi zahtevali proaktivni nadzor uporabnikov, aktivnejše cenzuriranje in blokiranje vsebin. SOPA je zelo slab zakon – za svobodo izražanja in za posel Googla. Pri omrežni nevtralnosti je bolj zapleteno. Google je lobiral za omrežno nevtralnost širokopasovnega interneta v fiksnem omrežju, pri mobilnem internetu pa so zagovarjali internet, ki ni tako zelo nevtralen. To ima opraviti s poslovnimi interesi. Je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi. Včasih se Googlovi interesi skladajo s svobodo govora. Če globalni internet ne bi bil odprt in svoboden, bi bili rezultati iskanja in vrednost podjetja slabši. Kot uporabniki interneta moramo prepoznati, da vsa podjetja do določene mere delujejo v lastno korist. Včasih je to skladno z našimi interesi, drugič ne. Podobno kot s politiki, moramo tudi od podjetij zahtevati, da delujejo v skladu z našimi interesi, sicer jih bomo kaznovali z drugo izbiro. Bolj aktivno moramo postavljati zahteve do internetnih podjetij, katerih storitve uporabljamo.

Ste pesimist glede prihodnosti interneta?

Ne, skrbeti nas mora veliko stvari. Če so ljudje aktivni, jim je mar, če so državljani interneta in ne le pasivni uporabniki, subjekti ali sužnji, mislim, da je prihodnost tako dobra, kot si jo želimo imeti. Ne gre za neizogibno pot v eno ali drugo smer, prihodnost interneta je odvisna od vseh nas. Prevzeti moramo odgovornost, kot so jo pred leti evropske države, ko so zahtevale spremembe. Če bomo globalno prevzeli odgovornost, so meje odvisne predvsem od nas in ne od drugih skrivnostih sil.

Rebecca MacKinnon na TED-u


14.03.2019

MWC 2019: Tehnologije, ki odvračajo od tehnolgije

Odbita do bita se tokrat proti odvisnosti z zasloni na telefonih bori s telefonom. Kakšen je moderni telefon, ki nima oznake pametni, in zakaj je telefon, s katerim lahko samo telefoniraš, najboljši telefon? Sogovornika: ustanovitelj švicarskega podjetja Punkt Petter Neby in antropolog Dan Podjed


07.03.2019

MWC 2019: Kaj prinaša 5G?

Na sejmu MWC 2019 v Barceloni je bil letos v ospredju napis 5G. Zloglasno mobilno omrežje prihodnosti še ni na voljo, industrija pa obljublja, da kmalu ne bomo več govorili samo o pametnem domu, ampak pametnem svetu. Res?


27.02.2019

MWC 2019: prihodnost telefonov so upogljivi zasloni

Največ zanimanja na sejmu mobilne tehnologije v Barceloni so pritegnili upogljivi zasloni, a razstavljalci v ospredje postavljajo predvsem 5G, mobilno omrežje prihodnosti. Maruša in Anže sta se sprehodila po prizorišču in s slovenskimi kolegi pokomentirala tudi druge letošnje novosti, presenečenja in razočarnja iz tehnološkega sveta.


21.02.2019

Kako so računalniki v osemdesetih presegali meje

Nenavadno za Odbito do bita, a Maruša in Anže tokrat vabita na razstavo. V atriju Mestne hiše v Ljubljani je do 25. februarja na ogled razstava Od Karavank do Pekinga. Razstavljeni računalniki odkrivajo zgodbe o vizionarskem preseganju meja za osemdeseta leta prejšnjega stoletja. O tihotapljenju osebnih računalnikov, o prenosniku, na katerem so sprogramirali prezračevalni sistem predora Karavanke, in o Iskrinih računalnikih, ki so jih iz Stegen na skrivaj uvažali na Kitajsko.


14.02.2019

Zdravje na dotik 3: Aplikacija za rekreacijo je tudi družabno omrežje

Aplikacije za rekreacijo merijo število aktivnih kalorij, korakov, kilometrov, srčni utrip itn. Opomnijo te, če predolgo sediš, ali te opozorijo, če z gibanjem pretiravaš. Kako so aplikacije za rekreacijo postale družabno omrežje in ali je lahko tehnologija motivacija za ukvarjanje s športom? Uporabniške izkušnje rekreativnih športnikov v zadnji epizodi miniserije Zdravje na dotik.


07.02.2019

Zdravje na dotik 2: Lahko pametna ura reši življenje?

Miniserija Zdravje na dotik testira aplikacije, zapestnice in ure, ki spodbujajo zdrav način življenja. Najnovejša Applova pametna ura ponuja celo merjenje in zapis elektrokardiografije. Vgrajene elektrode vas lahko z aplikacijo EKG opozorijo na znake atrijske fibrilacije. Pa lahko res rešijo življenje? V Odbiti do bita z dr. Majo Kolšek Šušteršič.


31.01.2019

Zdravje na dotik 1: Aplikacije za spanje

Odbita do bita se loteva nove miniserije z naslovom Zdravje na dotik. V prvem delu Maruša in Anže testirata aplikacije in zapestnice za spanje. Dr. Grega Repovš, predavatelj na Oddelku za psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, pravi, da bodo tehnologije, ki obljubljajo boljši spanec, vse bolj natančne in uporabne.


24.01.2019

Kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne

Erozija zasebnega prostora in zasebnih podatkov se kaže predvsem v tem, kako je Facebook normaliziral dejstvo, da je rojstni dan javni podatek. Odbita do bita s priznanim tehnološkim novinarjem Glennom Fleishmanom razmišlja o tem, kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne.


17.01.2019

(Ne)varno komuniciranje

Odbita do bita bo tudi v letu 2019 obsedena z varnostjo. Tokrat testira Signal, VeraCrypt in Jitsi, to so možnosti za varno komuniciranje zaupnih podatkov. Raziskovalna novinarka Anuška Delić pravi, da je uporaba orodij primerna za vse, še posebej za novinarje in javne uslužbence.


10.01.2019

Tehnološko leto 2018

V tehnološkem svetu je beseda leta 2018 Facebook. Odbita do bita v prvi epizodi leta 2019 komentira še uspeh videoiger in zlom procesorjev ter si želi predvsem varne tehnološke prihodnosti.


13.12.2018

Telefoni leta 2018

Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi testirata telefone leta 2018. Iščeta najboljši telefon v kategorijah: drag, poceni in srednji razred, ugotavljata, da so telefoni postali še dražja zabava in se sprašujeta zakaj je Pocofon hit leta?!


06.12.2018

Podatki o lokaciji razkrivajo tudi zelo občutljive stvari uporabnika

Zveze potrošnikov iz sedmih evropskih držav, tudi Slovenije, so pri državnih informacijskih pooblaščencih vložili pritožbe proti tehnološkemu gigantu Google. Glede na ugotovitve raziskave je sporen način, kako Google sledi lokaciji, ki lahko o uporabnikih razkrije zelo občutljive in osebne podatke. Gosta podkasta: poznavalec in opazovalec tehnologij Lenart J. Kučič in Matjaž Jakin s pravne pisarne ZPS-ja.


29.11.2018

Intima v času umetne inteligence

Odbita do bita se spogleduje z intimo v času umetne inteligence in opozarja na sledi in podatke, ki jih puščamo na spletu. Gostja podkasta je Nika Mahnič, sooustanoviteljica Inštituta Danes je nov dan, zastopa kampanjo proti spolnim robotom, pred kratkim je magistrirala na univerzi King’s College v Londonu.


22.11.2018

Programiranje 3: Pyhton

Odbita do bita se v mini seriji uči programiranja. V prvem delu sta Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem spoznala algoritem, v drugem delu z novimi eksperimenti poskušala razumeti programiranje, v tretjem delu pa čisto zares programirata.


15.11.2018

Programiranje 2: Kako razumeti programski jezik?

Odbita do bita se v novi mini seriji loteva učenja programiranja, ki zahteva natančno izražanje in razmišljanje. V prvem delu Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem s Fakultete za računalništvo in informatiko spoznata algoritem, v drugem delu z novimi ekperimenti poskušata razumeti programiranje.


08.11.2018

Programiranje 1: Kaj je algoritem?

Programiranje zahteva natančno izražanje in razmišljanje. Maruša in Anže se s pomočjo profesorja Janeza Demšarja učita razumevanja programiranja.


25.10.2018

Patreon je lahko služba in ga zato moraš vzeti resno

Spletna platforma za ustvarjalce ima že več kot dva milijona aktivnih podpornikov, ki so za zanimive vsebine videoustvarjalcem, glasbenikom ali pisateljem pripravljeni plačati naročnino. Gost: Luka Marčetič


18.10.2018

Kibernetska varnost 3: Direktorska prevara

Program Varni na internetu opozarja na porast sporočil, ki nagovarjajo računovodstva podjetij. Email na prvi pogled izgleda, kot da ga je poslal direktor in zahteva nujno nakazilo večje vsote denarja. V tretjem delu podkasta o kibernetski varnosti Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert pravi, da gre za primitivno in enostavno goljufijo, ki lahko povzroči ogromno škode.


11.10.2018

Kibernetska varnost 2: Nakup rabljenih stvari

Odbita do bita oktobra v ospredje postavlja kibernetsko varnost. Maruša in Anže tokrat na eBayu iščeta rabljene telefone. V Sloveniji si lahko vse naprave ogledate in preizkusite, ogromno Slovencev pa nakupuje tudi na svetovnih spletnih platformah. Na kaj paziti, da se ne boste znašli v pesti spletnih goljufov?


04.10.2018

Kibernetska varnost 1: Porast spletnih goljufij

Proti spletnim goljufom se je najbolje boriti z ozaveščanjem uporabnikov. Odbita do bita v mesecu kibernetske varnosti opozarja z zgodbami poslušalcev.


Stran 9 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov