Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rebeccah MacKinnon, Konsenz omreženih

22.02.2012


Ustanovitelj Facebook-a Mark Zuckerberg ima zelo jasno ideologijo o tem, kaj je dobro za uporabnike in kakšen bi svet moral biti po njegovo. Tu najde Rebecca MacKinnon podobnosti s Kitajsko.

Niti Kitajska niti Facebook se ne ozirata na kritike manjšine, ki je zaskrbljena zaradi nadzora in upravljanja s človekovo identiteto.

Dolgoletna dopisnica CNN iz Pekinga Rebecca MacKinnon v novi  knjigi Consent of the Networked (Konsenz omreženih) opozarja na nevarnost pasivnih uporabnikov interneta, ki v digitalnem svetu ne zahtevajo svojih pravic.

Uporabnik ali državljan interneta?

Ker se je prostor našega delovanje preselil tudi na internet, postajamo tudi državljani interneta.

MacKinnonova sicer opaža, da smo v veliki meri še vedno zgolj pasivni uporabniki in ne državljani interneta. O prihodnosti utegnejo tako namesto nas odločati velika podjetja. Včasih se njihovi interesi prekrivajo z našimi, pogosto pa je edini motiv korist podjetja. Za primer navaja Google.

Google je glasno nasprotoval zakonu SOPA,  ki bi škodoval tako svobodi govora kot podjetju samemu. Manj prepričljivi pa so pri zagovoru omrežne nevtralnosti. Čeprav so lobirali zanjo, ko je bilo govora o širokopasovnem oziroma fiksnem omrežju, je naklonjenost nevtralnosti pri mobilnem internetu splahnela. Ključni razlog so poslovni interesi, razlaga MacKinnonova:

To je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi.

INTERVJU

Najbrž se strinjate, da je utopija zgodnjega interneta že splahnela in da se zdaj ta oblikuje po meri velikih internetnih podjetij, ki imajo svoje poglede na to, kako naj internet deluje. Najbrž smo daleč od konsenza omreženih?

Ideja, da bi bil internet povsem svoboden prostor, brez vlade in regulacije, je bila pretirano idealistična. Zdaj podjetja postavljajo pravila o tem, kaj ljudje smejo in ne smejo na internetu in mobilnih napravah. Tudi vlade ga skušajo regulirati. V demokratičnih državah se odzivajo na zahteve volivcev, da bi zaščitili otroke, intelektualno lastnino in preprečevali kriminal. Vprašanje pa je, kako pri tem ne omejevati tudi svobode govora, možnosti organiziranja in izražanje nestrinjanja. Nobena izmed demokracij še ni našla pravega razmerja regulacije. Včasih je regulacija dobra, drugič manj. Potem je tu še problem podjetij, ki se zgovarjajo na konsenz s strani uporabnikov, češ: saj smo kliknili, da se strinjamo s pogoji poslovanja. Če se ne, storitve ni treba uporabljati. Vemo pa, da je v poslovnem in osebnem življenju vedno težje živeti brez internetnih storitev. Ukrepi vlad, ki urejajo poslovanje internetnih podjetij, pa vplivajo na uporabnike po vsem svetu, čeprav tam teh vlad niso niti volili. So celo vlade, ki jih ni volil nihče in skušajo regulirati internet. Pri vsem tem pa seveda manjka konsenz.

Omenjate konsenz uporabnikov, ko se zelo hitro strinjamo s pogoji. Ali so tako imenovani pogoji poslovanja interneta dovolj jasni in kakšna je sploh moč uporabnikov ali državljanov interneta?

Pogosto pogoji poslovanja niso jasni in podjetja si rada pridržijo pravico, da jih kadarkoli spremenijo, brez našega védenja. Druga težava pa je ta, da so uporabniki interneta zelo pasivni in niti ne poskušajo uveljavljati svojih pravic. Pripadajo vam kot prebivalcu države, in tudi v digitalnem svetu, od katerega smo vedno bolj odvisni, si moramo prizadevati za svoje pravice. Naučili smo se, da zgolj sedenje in čakanje, da bo državo nekdo pač vodil in pričakovanje, da bo to delo opravil dobro, ne pomaga. To se ne zgodi, če ne postavite jasnih zahtev. Z digitalnimi platformami in storitvami ter v digitalnem svetu, kamor se je razširil prostor našega delovanja, je podobno. Tudi tu moramo zahtevati svoje pravice.

Dolgo let ste bili dopisnica CNN v Pekingu, to je svet, ki ga poznate. Kakšni so razlogi, da Kitajsko primerjate s Facebookom. Kako je Kitajska podobna Facebooku? Ali gre preprosto za to, da nadzirajo svoje državljane podobno kot želi Facebook izvedeti vse o svojih uporabnikih?

Rebecca MacKinnon: Facebook ima zelo jasno ideologijo o tem, kakšen bi moral biti svet po njihovem #odbita

— Val 202 (@Val202) February 22, 2012

Jaz bi primerjavo obrnila. Opisujem bolj, kako je Facebook podoben Kitajski; in seveda nista enaka. Facebook ne more zapirati ljudi, ne more pobirati davkov, nima ljudi, ki bi potrkali na vaša vrata. Hkrati pa ima Facebook – oziroma ljudje, ki ga vodijo – zelo jasno ideologijo o tem, kaj oni menijo je dobro za uporabnike in kako bi moral biti svet po njihovo.  Čeprav mnoge skrbi odnos Facebooka do zasebnosti in upravljanje s posameznikovo identiteto, je Facebookov odgovor približno tak: zelo hitro rastemo in seveda imamo prav, če pa imamo že toliko uporabnikov. Argumenti neke manjšine, ki se pritožuje, morda sploh niso veljavni, najbrž gre bolj za njihova občutja.

Naslednje vprašanje o Kitajski je logično. Tehnologijam radi pripišemo krivdo za arabsko pomlad, zakaj pa se kaj takega ne zgodi na Kitajskem?

Razlogov je več. Eden izmed teh je ta, da je kitajska vlada razmišljala vnaprej, česar vlade v arabskem svetu niso. Tudi delali so vnaprej in predvideli oblike uporabe interneta. Družabna omrežja, ki jim mnogi pripisujejo pomembno vlogo v arabski pomladi, Facebook, Twitter, Youtube in tako naprej, so na Kitajskem že nekaj let blokirani. Veliko je sicer podjetij, ki nudijo družabna omrežja, a večina je kitajskih in upoštevati morajo vladne zahteve po cenzuri in nadzoru uporabnikov. Če želi vlada podatke o nekom, ki tvita, ali pošilja internetnim ponudnikom sezname prepovedanih besed in pogovorov ter navodila za izbris ali nadzor, potem drži, da internetna industrija na Kitajskem deluje kot podaljšek vlade.

Bomo v Konsenzu omreženih našli odgovor, zakaj Google nasprotuje zakonu SOPA, ni pa glasnik omrežne nevtralnosti? Kaj moramo vedeti o interesih ustanoviteljev, da bi razumeli Google. Ali so velikani odvisni le od vrednot ustanoviteljev?

Answers to 8 questions from WSJ’s @joshchin on #China-related parts of my book “Consent of the Networked” owl.li/9dBtt #netfreedom

— Rebecca MacKinnon (@rmack) February 22, 2012

V primeru SOPA je vlada skušala regulirati podjetja tako, da bi to škodovalo Googlu. Od njih bi zahtevali proaktivni nadzor uporabnikov, aktivnejše cenzuriranje in blokiranje vsebin. SOPA je zelo slab zakon – za svobodo izražanja in za posel Googla. Pri omrežni nevtralnosti je bolj zapleteno. Google je lobiral za omrežno nevtralnost širokopasovnega interneta v fiksnem omrežju, pri mobilnem internetu pa so zagovarjali internet, ki ni tako zelo nevtralen. To ima opraviti s poslovnimi interesi. Je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi. Včasih se Googlovi interesi skladajo s svobodo govora. Če globalni internet ne bi bil odprt in svoboden, bi bili rezultati iskanja in vrednost podjetja slabši. Kot uporabniki interneta moramo prepoznati, da vsa podjetja do določene mere delujejo v lastno korist. Včasih je to skladno z našimi interesi, drugič ne. Podobno kot s politiki, moramo tudi od podjetij zahtevati, da delujejo v skladu z našimi interesi, sicer jih bomo kaznovali z drugo izbiro. Bolj aktivno moramo postavljati zahteve do internetnih podjetij, katerih storitve uporabljamo.

Ste pesimist glede prihodnosti interneta?

Ne, skrbeti nas mora veliko stvari. Če so ljudje aktivni, jim je mar, če so državljani interneta in ne le pasivni uporabniki, subjekti ali sužnji, mislim, da je prihodnost tako dobra, kot si jo želimo imeti. Ne gre za neizogibno pot v eno ali drugo smer, prihodnost interneta je odvisna od vseh nas. Prevzeti moramo odgovornost, kot so jo pred leti evropske države, ko so zahtevale spremembe. Če bomo globalno prevzeli odgovornost, so meje odvisne predvsem od nas in ne od drugih skrivnostih sil.

Rebecca MacKinnon na TED-u


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Rebeccah MacKinnon, Konsenz omreženih

22.02.2012


Ustanovitelj Facebook-a Mark Zuckerberg ima zelo jasno ideologijo o tem, kaj je dobro za uporabnike in kakšen bi svet moral biti po njegovo. Tu najde Rebecca MacKinnon podobnosti s Kitajsko.

Niti Kitajska niti Facebook se ne ozirata na kritike manjšine, ki je zaskrbljena zaradi nadzora in upravljanja s človekovo identiteto.

Dolgoletna dopisnica CNN iz Pekinga Rebecca MacKinnon v novi  knjigi Consent of the Networked (Konsenz omreženih) opozarja na nevarnost pasivnih uporabnikov interneta, ki v digitalnem svetu ne zahtevajo svojih pravic.

Uporabnik ali državljan interneta?

Ker se je prostor našega delovanje preselil tudi na internet, postajamo tudi državljani interneta.

MacKinnonova sicer opaža, da smo v veliki meri še vedno zgolj pasivni uporabniki in ne državljani interneta. O prihodnosti utegnejo tako namesto nas odločati velika podjetja. Včasih se njihovi interesi prekrivajo z našimi, pogosto pa je edini motiv korist podjetja. Za primer navaja Google.

Google je glasno nasprotoval zakonu SOPA,  ki bi škodoval tako svobodi govora kot podjetju samemu. Manj prepričljivi pa so pri zagovoru omrežne nevtralnosti. Čeprav so lobirali zanjo, ko je bilo govora o širokopasovnem oziroma fiksnem omrežju, je naklonjenost nevtralnosti pri mobilnem internetu splahnela. Ključni razlog so poslovni interesi, razlaga MacKinnonova:

To je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi.

INTERVJU

Najbrž se strinjate, da je utopija zgodnjega interneta že splahnela in da se zdaj ta oblikuje po meri velikih internetnih podjetij, ki imajo svoje poglede na to, kako naj internet deluje. Najbrž smo daleč od konsenza omreženih?

Ideja, da bi bil internet povsem svoboden prostor, brez vlade in regulacije, je bila pretirano idealistična. Zdaj podjetja postavljajo pravila o tem, kaj ljudje smejo in ne smejo na internetu in mobilnih napravah. Tudi vlade ga skušajo regulirati. V demokratičnih državah se odzivajo na zahteve volivcev, da bi zaščitili otroke, intelektualno lastnino in preprečevali kriminal. Vprašanje pa je, kako pri tem ne omejevati tudi svobode govora, možnosti organiziranja in izražanje nestrinjanja. Nobena izmed demokracij še ni našla pravega razmerja regulacije. Včasih je regulacija dobra, drugič manj. Potem je tu še problem podjetij, ki se zgovarjajo na konsenz s strani uporabnikov, češ: saj smo kliknili, da se strinjamo s pogoji poslovanja. Če se ne, storitve ni treba uporabljati. Vemo pa, da je v poslovnem in osebnem življenju vedno težje živeti brez internetnih storitev. Ukrepi vlad, ki urejajo poslovanje internetnih podjetij, pa vplivajo na uporabnike po vsem svetu, čeprav tam teh vlad niso niti volili. So celo vlade, ki jih ni volil nihče in skušajo regulirati internet. Pri vsem tem pa seveda manjka konsenz.

Omenjate konsenz uporabnikov, ko se zelo hitro strinjamo s pogoji. Ali so tako imenovani pogoji poslovanja interneta dovolj jasni in kakšna je sploh moč uporabnikov ali državljanov interneta?

Pogosto pogoji poslovanja niso jasni in podjetja si rada pridržijo pravico, da jih kadarkoli spremenijo, brez našega védenja. Druga težava pa je ta, da so uporabniki interneta zelo pasivni in niti ne poskušajo uveljavljati svojih pravic. Pripadajo vam kot prebivalcu države, in tudi v digitalnem svetu, od katerega smo vedno bolj odvisni, si moramo prizadevati za svoje pravice. Naučili smo se, da zgolj sedenje in čakanje, da bo državo nekdo pač vodil in pričakovanje, da bo to delo opravil dobro, ne pomaga. To se ne zgodi, če ne postavite jasnih zahtev. Z digitalnimi platformami in storitvami ter v digitalnem svetu, kamor se je razširil prostor našega delovanja, je podobno. Tudi tu moramo zahtevati svoje pravice.

Dolgo let ste bili dopisnica CNN v Pekingu, to je svet, ki ga poznate. Kakšni so razlogi, da Kitajsko primerjate s Facebookom. Kako je Kitajska podobna Facebooku? Ali gre preprosto za to, da nadzirajo svoje državljane podobno kot želi Facebook izvedeti vse o svojih uporabnikih?

Rebecca MacKinnon: Facebook ima zelo jasno ideologijo o tem, kakšen bi moral biti svet po njihovem #odbita

— Val 202 (@Val202) February 22, 2012

Jaz bi primerjavo obrnila. Opisujem bolj, kako je Facebook podoben Kitajski; in seveda nista enaka. Facebook ne more zapirati ljudi, ne more pobirati davkov, nima ljudi, ki bi potrkali na vaša vrata. Hkrati pa ima Facebook – oziroma ljudje, ki ga vodijo – zelo jasno ideologijo o tem, kaj oni menijo je dobro za uporabnike in kako bi moral biti svet po njihovo.  Čeprav mnoge skrbi odnos Facebooka do zasebnosti in upravljanje s posameznikovo identiteto, je Facebookov odgovor približno tak: zelo hitro rastemo in seveda imamo prav, če pa imamo že toliko uporabnikov. Argumenti neke manjšine, ki se pritožuje, morda sploh niso veljavni, najbrž gre bolj za njihova občutja.

Naslednje vprašanje o Kitajski je logično. Tehnologijam radi pripišemo krivdo za arabsko pomlad, zakaj pa se kaj takega ne zgodi na Kitajskem?

Razlogov je več. Eden izmed teh je ta, da je kitajska vlada razmišljala vnaprej, česar vlade v arabskem svetu niso. Tudi delali so vnaprej in predvideli oblike uporabe interneta. Družabna omrežja, ki jim mnogi pripisujejo pomembno vlogo v arabski pomladi, Facebook, Twitter, Youtube in tako naprej, so na Kitajskem že nekaj let blokirani. Veliko je sicer podjetij, ki nudijo družabna omrežja, a večina je kitajskih in upoštevati morajo vladne zahteve po cenzuri in nadzoru uporabnikov. Če želi vlada podatke o nekom, ki tvita, ali pošilja internetnim ponudnikom sezname prepovedanih besed in pogovorov ter navodila za izbris ali nadzor, potem drži, da internetna industrija na Kitajskem deluje kot podaljšek vlade.

Bomo v Konsenzu omreženih našli odgovor, zakaj Google nasprotuje zakonu SOPA, ni pa glasnik omrežne nevtralnosti? Kaj moramo vedeti o interesih ustanoviteljev, da bi razumeli Google. Ali so velikani odvisni le od vrednot ustanoviteljev?

Answers to 8 questions from WSJ’s @joshchin on #China-related parts of my book “Consent of the Networked” owl.li/9dBtt #netfreedom

— Rebecca MacKinnon (@rmack) February 22, 2012

V primeru SOPA je vlada skušala regulirati podjetja tako, da bi to škodovalo Googlu. Od njih bi zahtevali proaktivni nadzor uporabnikov, aktivnejše cenzuriranje in blokiranje vsebin. SOPA je zelo slab zakon – za svobodo izražanja in za posel Googla. Pri omrežni nevtralnosti je bolj zapleteno. Google je lobiral za omrežno nevtralnost širokopasovnega interneta v fiksnem omrežju, pri mobilnem internetu pa so zagovarjali internet, ki ni tako zelo nevtralen. To ima opraviti s poslovnimi interesi. Je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi. Včasih se Googlovi interesi skladajo s svobodo govora. Če globalni internet ne bi bil odprt in svoboden, bi bili rezultati iskanja in vrednost podjetja slabši. Kot uporabniki interneta moramo prepoznati, da vsa podjetja do določene mere delujejo v lastno korist. Včasih je to skladno z našimi interesi, drugič ne. Podobno kot s politiki, moramo tudi od podjetij zahtevati, da delujejo v skladu z našimi interesi, sicer jih bomo kaznovali z drugo izbiro. Bolj aktivno moramo postavljati zahteve do internetnih podjetij, katerih storitve uporabljamo.

Ste pesimist glede prihodnosti interneta?

Ne, skrbeti nas mora veliko stvari. Če so ljudje aktivni, jim je mar, če so državljani interneta in ne le pasivni uporabniki, subjekti ali sužnji, mislim, da je prihodnost tako dobra, kot si jo želimo imeti. Ne gre za neizogibno pot v eno ali drugo smer, prihodnost interneta je odvisna od vseh nas. Prevzeti moramo odgovornost, kot so jo pred leti evropske države, ko so zahtevale spremembe. Če bomo globalno prevzeli odgovornost, so meje odvisne predvsem od nas in ne od drugih skrivnostih sil.

Rebecca MacKinnon na TED-u


22.02.2018

Kaj vse je narobe s Facebookom?

Facebook kjub spremembam in kritikam dnevno uporablja dve milijardi ljudi. Vodstvo po obtožbah skrbi za javno podobo največjega spletnega omrežja na svetu, zato uvajajo in testirajo spremembe, ki znova povdarjajo moč posameznika, ne medijev, organizacij in korporacij. A v veliko primerih se prav prek družine in prijateljev širijo dvomljive, lažne informacije. Facebook nas ideološko zapira v mehurčke! Gosta podkasta: Ethan Zuckerman, medijski strokovnjak z ugledne univerze MIT in Taja Topolovec, direktorica Pod črto. Gostitelja sta Maruša Kerec in Anže Tomić.


15.02.2018

Skupno življenje na spletu

Nakupovalni listki, koledarji obšolskih dejavnosti, varnostna gesla za vso družino ... Katere aplikacije uporabljate v družinskih in prijateljskih krogih? Na podkast Odbita do bita se lahko naročite, pripravljata ga Maruša Kerec in Anže Tomić.


01.02.2018

Možnost zlorabe vseh vaših elektronskih naprav

Ob koncu lanskega leta je več ustanov, med njimi Googlov projekt Zero in tehniška univerza Gradec, odkrilo ranljivost modernih procesorjev, ki so motorji vseh naših elektronskih naprav. Ranljivosti so poimenovali Meltdown (v Intelovih procesorjih) in Spectre (v vseh ostalih procesorjih) in omogočata vdor v računalnik in dostop do osebnih podatkov. Čeprav vse skupaj ni tako dramatično, kot se je zdelo v začetku leta, je prav, da razložimo kaj se dogaja, ker se tiče vseh nas in naših pametnih naprav.


25.01.2018

Tehnologija gleda, misli in dela namesto nas

Vsako leto januarja se na svetovni oder inovacij postavijo uporabne, pa tudi manj uporabe tehnologije, ki nas bodo spremljale v letošnjem letu. Sejem CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu, je tako spektakularen kot mesto, ki ga gosti – Las Vegas. Tudi letos je nove tehnologije razstavljalo 2900 podjetij na 250.000 kvadratnih metrih površine. Slovenski novinar Miran Varga pravi, da je na dan prehodil 22.000 korakov in doživel le 60 odstotkov sejma.


18.01.2018

Založništvo se je preselilo v trgovine z aplikacijami

Kako so domača tehnološka podjetja izkoristila denar, znanje in slavo svetovnih korporacij? Debata z ustvarjalci zelo uspešnih domačih projektov, nagrajenih z mednarodnimi priznanji in finančno podporo največjih korporacij na svetu. Google in Apple sta prepoznala trud spletnega orodja Parlameter in mobilne pobarvanke Lake, aplikacija Finšpektor, ki omogoča celovit vpogled v porabo javnega denarja, pa čaka na obljubljeno donacijo in svojih pet minut slave.


11.01.2018

Ko veliki igralci poskušajo trg vzpostaviti po svoji meri

Tema, ki smo jo že povabili v Odbito do bita pred leti, pa tudi v katero drugo oddajo na Valu 202, ker je tako zelo pomembna in se z leti zelo spreminja. Ne nujno na bolje! Internetna nevtralnost zagotavlja duh odprtega interneta in svet, v katerem imamo možnost izbire. Razmerja med ponudniki in uporabniki interneta naj bi bila enakovredna. Kršitve internetne nevtralnosti so se že dogajale tudi v Sloveniji, ZDA so lani decembra naredile velik korak nazaj, Indija pa je v tem hipu na področju internetne nevtralnosti najbolj napredna država na svetu.


28.12.2017

Pregled (odbitega) leta 2017

Prvi robot na svetu je dobil državljanstvo, na družabnih omrežjih doma in v ZDA kraljujeta predsednika, Bitcoin je postal tema pogovora na vsakem koraku. Tehnološko leto 2017 je bilo bizarno, zanimivo pa tudi žalostno. Kdo ali kaj ga je narekoval in zaznamoval? O odbitem letu debatirata Maruša Kerec in Anže Tomić.


14.12.2017

Fenomen vloganja: Lahko je vsak, a k sreči vsak ni!

V Angliji je tisoč mladih med 6. in 17. letom vlogerstvo celo izpostavilo kot poklic, ki bi ga radi opravljali. Kdaj in zakaj je snemanje samega sebe postalo družbeni in spletni fenomen? Gosta podkasta sta najboljši slovenski vloger Ciril Komotar (Komotar minuta) in dr. Tanja Oblak Črnič (Fakulteta za družbene vede).


07.12.2017

Oprema 4: (Brez)žične slušalke?

Po tipkovnicah, miškah in zaslonih svojo epizodo podkasta Odbita do bita dobijo še slušalke, ki so nepogrešljiv del radijske produkcije in vsakodnevnih poti. Maruša Kerec in Anže Tomić debatirata o dilemi med žičnimi in brezžičnimi slušalkami. Slednjih je vedno več tudi zaradi proizvajalcev mobilnih telefonov, ki pri novih modelih ukinjajo vhod za slušalke.


30.11.2017

Oprema 3: Življenje z boljšim zaslonom je enostavno lažje!

K računalniku sodi oprema, zato se je Odbita do bita podrobno lotila tipkovnic in mišk, na vrsti so še zasloni! Vinsko, bordo ali kričeče rdeča barva? Zaslon je pomemben! In ker pogosto razlike iščemo le v velikosti zaslona, razložimo kaj je še pomembno pri nakupu in uporabi ploskve v katero gledamo vsak dan na vsakem koraku?


23.11.2017

Oprema 2: Podlaga za miško pomembna kot gume na avtu

Maruša Kerec, Anže Tomić in Sergej Hvala se pogovarjajo o računalniških miškah. Ugotavljajo, da se prepogosto pri nakupu računalnika ukvarjamo s procesorjem ali grafično kartico, pozabimo pa na tipkovnico, miško in zaslon, ki so zaradi neposredne izkušnje bolj pomembni, predvsem za naše telo!


16.11.2017

Oprema 1: Tipkovnice ustvarile subkulturo

Cenejša membranska ali dražja mehanska tipkovnica? Odbita do bita ugotavlja, da se pogosto preveč ukvarjamo z nakupom računalnika, zaslon, miška in tipkovnica pa ostanejo ob strani. Maruša in Anže testirata mehanske tipkovnice, ki so narejene po meri posameznika, in ugotavljata, da so tipkovnice ustvarile pravo subkulturo.


09.11.2017

Volitve na spletu zagotavljajo težave!

Estonija je verjetno edina država na svetu, v kateri je 99% vseh storitev digitalnih, za državljane dosegljivih 24/7. Samo analogni so še vedno poroka, ločitev in nakup nepremičnine. Od leta 2005 edini v Evropi tudi volijo prek spleta. Na zadnjih volitvah je spletni glas oddalo 186.000 ljudi, to je 32% vseh oddanih glasov. Odbita do bita pa trdi in dokazuje, da spletne volitve niso najboljša in najbolj varna zamisel. Na debato vabijo estonski e-državljan Jan Jogis, Filip Dobranić z iniciative Danes je nov dan in stalna odbita gostitelja Maruša Kerec in Anže Tomić.


02.11.2017

Varnost 3: Ko dokumenti izginejo, ker izgine računalnik ...

Odbita do bita še tretjič opozarja na pomembnost varnostnih kopij. Morda vas bo prepričala filmska zgodba o kraji računalnika, sogovornici Špeli so takrat izginili tudi vsi pomembni študijski in službeni dokumenti. Kako se zavarovati pred krajami, vdori in nepazljivostjo? S kopijami na več lokacijah!


26.10.2017

Varnostne kopije 2: Shramba digitalnih fotografij

Ker je oktober mesec kibernetske varnosti, se Odbita do bita loteva varnostnih kopij naših podatkov. V prejšnji epizodi ste dobili odgovor na vprašanje, zakaj zunanji disk ni varna izbira, tokrat pa varno shranjujemo fotografije. Sandi Fišer je v minulih osmih letih kot profesionalni fotograf nabral 35 TB fotografij, kam in kako jih shranjuje?


19.10.2017

Varnostne kopije 1: Več kopij na različnih lokacijah

Oktober je mesec kibernetske varnosti. Odbita do bita bo zato v seriji oddaj (tri četrtke zapored) opozarjala na varnost podatkov, ki jih shranjujemo na osebni računalnik. Varnostna kopija namreč ni le shramba na zunanjem disku! Zgodbo pripovedujeta Jure Longyka, avtor oddaje Izštekani, in Tomaž Marič, glasbenik: “Z varnostno kopijo je tako kot s hujšanjem po novem letu. Dva meseca si priden in se držiš obljub, potem na njih pozabiš.”


12.10.2017

Jesenske novosti

Veselje je očitno, Maruša Kerec in Anže Tomić se vračata k sodobnim tehnologijam in ocenjujeta jesenske novosti. Največja tehnološka podjetja na svetu novosti predstavijo v predbožičnem času, ko se množično obdarujemo in ponujajo nove različice telefonov, laptopov, pametnih svičnikov, zvočnikov itn. Google pravi, da je mobilne revolucije konec, prihodnost je predvsem premik k umetni inteligenci; oboževalce Appla pa skrbi dilema med 8 in X!


05.10.2017

Tehnologije, ki izginjajo – IRC?

Odbita do bita se seli v devetdeseta. Nekoč zelo napredna tehnologija, mreža strežnikov z imenom IRC, danes namreč še živi! O zlati dobi IRCa in uporabnosti tehnologije Maruša Kerec, Anže Tomić, Gorazd Božič in Miha Rekar.


28.09.2017

Tehnologije, ki izginjajo - pozivniki?

Tehnologjie, ki izginjajo bodo v valovski Odbiti do bita dobile še tretji del. Maruša Kerec in Anže Tomić tokrat raziskujeta "pagerje", v prevodu pozivnike! Ugotavljata, da obstajajo tudi v resničnem življenju, ne le v filmih. V Sloveniji jih uporabljajo prostovoljni gasilci, v tujini pozivniki celo rešujejo življenja, nepogrešljivi naj bi bili celo za opazovalce ptičev?! Ne zamudite odbite debate!


21.09.2017

Tehnologije, ki izginjajo - kasete?

Maruša Kerec in Anže Tomić v Odbiti nadaljujeta razpravo o tehnologijah, ki izginjajo. Kasete sicer ostajajo iskane, pravi Damir Vodopija, ki v središču Ljubljane prodaja in presnemava kasete. Gostje oddaje so tudi člani benda Dan D, ki so ne tako dolgo nazaj album izdali na kaseti, kjub zavedanju, da kasetofoni skoraj ne obstajajo več!


Stran 11 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov