Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rebeccah MacKinnon, Konsenz omreženih

22.02.2012


Ustanovitelj Facebook-a Mark Zuckerberg ima zelo jasno ideologijo o tem, kaj je dobro za uporabnike in kakšen bi svet moral biti po njegovo. Tu najde Rebecca MacKinnon podobnosti s Kitajsko.

Niti Kitajska niti Facebook se ne ozirata na kritike manjšine, ki je zaskrbljena zaradi nadzora in upravljanja s človekovo identiteto.

Dolgoletna dopisnica CNN iz Pekinga Rebecca MacKinnon v novi  knjigi Consent of the Networked (Konsenz omreženih) opozarja na nevarnost pasivnih uporabnikov interneta, ki v digitalnem svetu ne zahtevajo svojih pravic.

Uporabnik ali državljan interneta?

Ker se je prostor našega delovanje preselil tudi na internet, postajamo tudi državljani interneta.

MacKinnonova sicer opaža, da smo v veliki meri še vedno zgolj pasivni uporabniki in ne državljani interneta. O prihodnosti utegnejo tako namesto nas odločati velika podjetja. Včasih se njihovi interesi prekrivajo z našimi, pogosto pa je edini motiv korist podjetja. Za primer navaja Google.

Google je glasno nasprotoval zakonu SOPA,  ki bi škodoval tako svobodi govora kot podjetju samemu. Manj prepričljivi pa so pri zagovoru omrežne nevtralnosti. Čeprav so lobirali zanjo, ko je bilo govora o širokopasovnem oziroma fiksnem omrežju, je naklonjenost nevtralnosti pri mobilnem internetu splahnela. Ključni razlog so poslovni interesi, razlaga MacKinnonova:

To je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi.

INTERVJU

Najbrž se strinjate, da je utopija zgodnjega interneta že splahnela in da se zdaj ta oblikuje po meri velikih internetnih podjetij, ki imajo svoje poglede na to, kako naj internet deluje. Najbrž smo daleč od konsenza omreženih?

Ideja, da bi bil internet povsem svoboden prostor, brez vlade in regulacije, je bila pretirano idealistična. Zdaj podjetja postavljajo pravila o tem, kaj ljudje smejo in ne smejo na internetu in mobilnih napravah. Tudi vlade ga skušajo regulirati. V demokratičnih državah se odzivajo na zahteve volivcev, da bi zaščitili otroke, intelektualno lastnino in preprečevali kriminal. Vprašanje pa je, kako pri tem ne omejevati tudi svobode govora, možnosti organiziranja in izražanje nestrinjanja. Nobena izmed demokracij še ni našla pravega razmerja regulacije. Včasih je regulacija dobra, drugič manj. Potem je tu še problem podjetij, ki se zgovarjajo na konsenz s strani uporabnikov, češ: saj smo kliknili, da se strinjamo s pogoji poslovanja. Če se ne, storitve ni treba uporabljati. Vemo pa, da je v poslovnem in osebnem življenju vedno težje živeti brez internetnih storitev. Ukrepi vlad, ki urejajo poslovanje internetnih podjetij, pa vplivajo na uporabnike po vsem svetu, čeprav tam teh vlad niso niti volili. So celo vlade, ki jih ni volil nihče in skušajo regulirati internet. Pri vsem tem pa seveda manjka konsenz.

Omenjate konsenz uporabnikov, ko se zelo hitro strinjamo s pogoji. Ali so tako imenovani pogoji poslovanja interneta dovolj jasni in kakšna je sploh moč uporabnikov ali državljanov interneta?

Pogosto pogoji poslovanja niso jasni in podjetja si rada pridržijo pravico, da jih kadarkoli spremenijo, brez našega védenja. Druga težava pa je ta, da so uporabniki interneta zelo pasivni in niti ne poskušajo uveljavljati svojih pravic. Pripadajo vam kot prebivalcu države, in tudi v digitalnem svetu, od katerega smo vedno bolj odvisni, si moramo prizadevati za svoje pravice. Naučili smo se, da zgolj sedenje in čakanje, da bo državo nekdo pač vodil in pričakovanje, da bo to delo opravil dobro, ne pomaga. To se ne zgodi, če ne postavite jasnih zahtev. Z digitalnimi platformami in storitvami ter v digitalnem svetu, kamor se je razširil prostor našega delovanja, je podobno. Tudi tu moramo zahtevati svoje pravice.

Dolgo let ste bili dopisnica CNN v Pekingu, to je svet, ki ga poznate. Kakšni so razlogi, da Kitajsko primerjate s Facebookom. Kako je Kitajska podobna Facebooku? Ali gre preprosto za to, da nadzirajo svoje državljane podobno kot želi Facebook izvedeti vse o svojih uporabnikih?

Rebecca MacKinnon: Facebook ima zelo jasno ideologijo o tem, kakšen bi moral biti svet po njihovem #odbita

— Val 202 (@Val202) February 22, 2012

Jaz bi primerjavo obrnila. Opisujem bolj, kako je Facebook podoben Kitajski; in seveda nista enaka. Facebook ne more zapirati ljudi, ne more pobirati davkov, nima ljudi, ki bi potrkali na vaša vrata. Hkrati pa ima Facebook – oziroma ljudje, ki ga vodijo – zelo jasno ideologijo o tem, kaj oni menijo je dobro za uporabnike in kako bi moral biti svet po njihovo.  Čeprav mnoge skrbi odnos Facebooka do zasebnosti in upravljanje s posameznikovo identiteto, je Facebookov odgovor približno tak: zelo hitro rastemo in seveda imamo prav, če pa imamo že toliko uporabnikov. Argumenti neke manjšine, ki se pritožuje, morda sploh niso veljavni, najbrž gre bolj za njihova občutja.

Naslednje vprašanje o Kitajski je logično. Tehnologijam radi pripišemo krivdo za arabsko pomlad, zakaj pa se kaj takega ne zgodi na Kitajskem?

Razlogov je več. Eden izmed teh je ta, da je kitajska vlada razmišljala vnaprej, česar vlade v arabskem svetu niso. Tudi delali so vnaprej in predvideli oblike uporabe interneta. Družabna omrežja, ki jim mnogi pripisujejo pomembno vlogo v arabski pomladi, Facebook, Twitter, Youtube in tako naprej, so na Kitajskem že nekaj let blokirani. Veliko je sicer podjetij, ki nudijo družabna omrežja, a večina je kitajskih in upoštevati morajo vladne zahteve po cenzuri in nadzoru uporabnikov. Če želi vlada podatke o nekom, ki tvita, ali pošilja internetnim ponudnikom sezname prepovedanih besed in pogovorov ter navodila za izbris ali nadzor, potem drži, da internetna industrija na Kitajskem deluje kot podaljšek vlade.

Bomo v Konsenzu omreženih našli odgovor, zakaj Google nasprotuje zakonu SOPA, ni pa glasnik omrežne nevtralnosti? Kaj moramo vedeti o interesih ustanoviteljev, da bi razumeli Google. Ali so velikani odvisni le od vrednot ustanoviteljev?

Answers to 8 questions from WSJ’s @joshchin on #China-related parts of my book “Consent of the Networked” owl.li/9dBtt #netfreedom

— Rebecca MacKinnon (@rmack) February 22, 2012

V primeru SOPA je vlada skušala regulirati podjetja tako, da bi to škodovalo Googlu. Od njih bi zahtevali proaktivni nadzor uporabnikov, aktivnejše cenzuriranje in blokiranje vsebin. SOPA je zelo slab zakon – za svobodo izražanja in za posel Googla. Pri omrežni nevtralnosti je bolj zapleteno. Google je lobiral za omrežno nevtralnost širokopasovnega interneta v fiksnem omrežju, pri mobilnem internetu pa so zagovarjali internet, ki ni tako zelo nevtralen. To ima opraviti s poslovnimi interesi. Je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi. Včasih se Googlovi interesi skladajo s svobodo govora. Če globalni internet ne bi bil odprt in svoboden, bi bili rezultati iskanja in vrednost podjetja slabši. Kot uporabniki interneta moramo prepoznati, da vsa podjetja do določene mere delujejo v lastno korist. Včasih je to skladno z našimi interesi, drugič ne. Podobno kot s politiki, moramo tudi od podjetij zahtevati, da delujejo v skladu z našimi interesi, sicer jih bomo kaznovali z drugo izbiro. Bolj aktivno moramo postavljati zahteve do internetnih podjetij, katerih storitve uporabljamo.

Ste pesimist glede prihodnosti interneta?

Ne, skrbeti nas mora veliko stvari. Če so ljudje aktivni, jim je mar, če so državljani interneta in ne le pasivni uporabniki, subjekti ali sužnji, mislim, da je prihodnost tako dobra, kot si jo želimo imeti. Ne gre za neizogibno pot v eno ali drugo smer, prihodnost interneta je odvisna od vseh nas. Prevzeti moramo odgovornost, kot so jo pred leti evropske države, ko so zahtevale spremembe. Če bomo globalno prevzeli odgovornost, so meje odvisne predvsem od nas in ne od drugih skrivnostih sil.

Rebecca MacKinnon na TED-u


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Rebeccah MacKinnon, Konsenz omreženih

22.02.2012


Ustanovitelj Facebook-a Mark Zuckerberg ima zelo jasno ideologijo o tem, kaj je dobro za uporabnike in kakšen bi svet moral biti po njegovo. Tu najde Rebecca MacKinnon podobnosti s Kitajsko.

Niti Kitajska niti Facebook se ne ozirata na kritike manjšine, ki je zaskrbljena zaradi nadzora in upravljanja s človekovo identiteto.

Dolgoletna dopisnica CNN iz Pekinga Rebecca MacKinnon v novi  knjigi Consent of the Networked (Konsenz omreženih) opozarja na nevarnost pasivnih uporabnikov interneta, ki v digitalnem svetu ne zahtevajo svojih pravic.

Uporabnik ali državljan interneta?

Ker se je prostor našega delovanje preselil tudi na internet, postajamo tudi državljani interneta.

MacKinnonova sicer opaža, da smo v veliki meri še vedno zgolj pasivni uporabniki in ne državljani interneta. O prihodnosti utegnejo tako namesto nas odločati velika podjetja. Včasih se njihovi interesi prekrivajo z našimi, pogosto pa je edini motiv korist podjetja. Za primer navaja Google.

Google je glasno nasprotoval zakonu SOPA,  ki bi škodoval tako svobodi govora kot podjetju samemu. Manj prepričljivi pa so pri zagovoru omrežne nevtralnosti. Čeprav so lobirali zanjo, ko je bilo govora o širokopasovnem oziroma fiksnem omrežju, je naklonjenost nevtralnosti pri mobilnem internetu splahnela. Ključni razlog so poslovni interesi, razlaga MacKinnonova:

To je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi.

INTERVJU

Najbrž se strinjate, da je utopija zgodnjega interneta že splahnela in da se zdaj ta oblikuje po meri velikih internetnih podjetij, ki imajo svoje poglede na to, kako naj internet deluje. Najbrž smo daleč od konsenza omreženih?

Ideja, da bi bil internet povsem svoboden prostor, brez vlade in regulacije, je bila pretirano idealistična. Zdaj podjetja postavljajo pravila o tem, kaj ljudje smejo in ne smejo na internetu in mobilnih napravah. Tudi vlade ga skušajo regulirati. V demokratičnih državah se odzivajo na zahteve volivcev, da bi zaščitili otroke, intelektualno lastnino in preprečevali kriminal. Vprašanje pa je, kako pri tem ne omejevati tudi svobode govora, možnosti organiziranja in izražanje nestrinjanja. Nobena izmed demokracij še ni našla pravega razmerja regulacije. Včasih je regulacija dobra, drugič manj. Potem je tu še problem podjetij, ki se zgovarjajo na konsenz s strani uporabnikov, češ: saj smo kliknili, da se strinjamo s pogoji poslovanja. Če se ne, storitve ni treba uporabljati. Vemo pa, da je v poslovnem in osebnem življenju vedno težje živeti brez internetnih storitev. Ukrepi vlad, ki urejajo poslovanje internetnih podjetij, pa vplivajo na uporabnike po vsem svetu, čeprav tam teh vlad niso niti volili. So celo vlade, ki jih ni volil nihče in skušajo regulirati internet. Pri vsem tem pa seveda manjka konsenz.

Omenjate konsenz uporabnikov, ko se zelo hitro strinjamo s pogoji. Ali so tako imenovani pogoji poslovanja interneta dovolj jasni in kakšna je sploh moč uporabnikov ali državljanov interneta?

Pogosto pogoji poslovanja niso jasni in podjetja si rada pridržijo pravico, da jih kadarkoli spremenijo, brez našega védenja. Druga težava pa je ta, da so uporabniki interneta zelo pasivni in niti ne poskušajo uveljavljati svojih pravic. Pripadajo vam kot prebivalcu države, in tudi v digitalnem svetu, od katerega smo vedno bolj odvisni, si moramo prizadevati za svoje pravice. Naučili smo se, da zgolj sedenje in čakanje, da bo državo nekdo pač vodil in pričakovanje, da bo to delo opravil dobro, ne pomaga. To se ne zgodi, če ne postavite jasnih zahtev. Z digitalnimi platformami in storitvami ter v digitalnem svetu, kamor se je razširil prostor našega delovanja, je podobno. Tudi tu moramo zahtevati svoje pravice.

Dolgo let ste bili dopisnica CNN v Pekingu, to je svet, ki ga poznate. Kakšni so razlogi, da Kitajsko primerjate s Facebookom. Kako je Kitajska podobna Facebooku? Ali gre preprosto za to, da nadzirajo svoje državljane podobno kot želi Facebook izvedeti vse o svojih uporabnikih?

Rebecca MacKinnon: Facebook ima zelo jasno ideologijo o tem, kakšen bi moral biti svet po njihovem #odbita

— Val 202 (@Val202) February 22, 2012

Jaz bi primerjavo obrnila. Opisujem bolj, kako je Facebook podoben Kitajski; in seveda nista enaka. Facebook ne more zapirati ljudi, ne more pobirati davkov, nima ljudi, ki bi potrkali na vaša vrata. Hkrati pa ima Facebook – oziroma ljudje, ki ga vodijo – zelo jasno ideologijo o tem, kaj oni menijo je dobro za uporabnike in kako bi moral biti svet po njihovo.  Čeprav mnoge skrbi odnos Facebooka do zasebnosti in upravljanje s posameznikovo identiteto, je Facebookov odgovor približno tak: zelo hitro rastemo in seveda imamo prav, če pa imamo že toliko uporabnikov. Argumenti neke manjšine, ki se pritožuje, morda sploh niso veljavni, najbrž gre bolj za njihova občutja.

Naslednje vprašanje o Kitajski je logično. Tehnologijam radi pripišemo krivdo za arabsko pomlad, zakaj pa se kaj takega ne zgodi na Kitajskem?

Razlogov je več. Eden izmed teh je ta, da je kitajska vlada razmišljala vnaprej, česar vlade v arabskem svetu niso. Tudi delali so vnaprej in predvideli oblike uporabe interneta. Družabna omrežja, ki jim mnogi pripisujejo pomembno vlogo v arabski pomladi, Facebook, Twitter, Youtube in tako naprej, so na Kitajskem že nekaj let blokirani. Veliko je sicer podjetij, ki nudijo družabna omrežja, a večina je kitajskih in upoštevati morajo vladne zahteve po cenzuri in nadzoru uporabnikov. Če želi vlada podatke o nekom, ki tvita, ali pošilja internetnim ponudnikom sezname prepovedanih besed in pogovorov ter navodila za izbris ali nadzor, potem drži, da internetna industrija na Kitajskem deluje kot podaljšek vlade.

Bomo v Konsenzu omreženih našli odgovor, zakaj Google nasprotuje zakonu SOPA, ni pa glasnik omrežne nevtralnosti? Kaj moramo vedeti o interesih ustanoviteljev, da bi razumeli Google. Ali so velikani odvisni le od vrednot ustanoviteljev?

Answers to 8 questions from WSJ’s @joshchin on #China-related parts of my book “Consent of the Networked” owl.li/9dBtt #netfreedom

— Rebecca MacKinnon (@rmack) February 22, 2012

V primeru SOPA je vlada skušala regulirati podjetja tako, da bi to škodovalo Googlu. Od njih bi zahtevali proaktivni nadzor uporabnikov, aktivnejše cenzuriranje in blokiranje vsebin. SOPA je zelo slab zakon – za svobodo izražanja in za posel Googla. Pri omrežni nevtralnosti je bolj zapleteno. Google je lobiral za omrežno nevtralnost širokopasovnega interneta v fiksnem omrežju, pri mobilnem internetu pa so zagovarjali internet, ki ni tako zelo nevtralen. To ima opraviti s poslovnimi interesi. Je jasen primer, da tudi podjetje, ki trdi, da podpira svobodo izražanja, na koncu ravna v skladu z lastnimi interesi. Včasih se Googlovi interesi skladajo s svobodo govora. Če globalni internet ne bi bil odprt in svoboden, bi bili rezultati iskanja in vrednost podjetja slabši. Kot uporabniki interneta moramo prepoznati, da vsa podjetja do določene mere delujejo v lastno korist. Včasih je to skladno z našimi interesi, drugič ne. Podobno kot s politiki, moramo tudi od podjetij zahtevati, da delujejo v skladu z našimi interesi, sicer jih bomo kaznovali z drugo izbiro. Bolj aktivno moramo postavljati zahteve do internetnih podjetij, katerih storitve uporabljamo.

Ste pesimist glede prihodnosti interneta?

Ne, skrbeti nas mora veliko stvari. Če so ljudje aktivni, jim je mar, če so državljani interneta in ne le pasivni uporabniki, subjekti ali sužnji, mislim, da je prihodnost tako dobra, kot si jo želimo imeti. Ne gre za neizogibno pot v eno ali drugo smer, prihodnost interneta je odvisna od vseh nas. Prevzeti moramo odgovornost, kot so jo pred leti evropske države, ko so zahtevale spremembe. Če bomo globalno prevzeli odgovornost, so meje odvisne predvsem od nas in ne od drugih skrivnostih sil.

Rebecca MacKinnon na TED-u


13.01.2022

CES 2022, domač (Chipolo) ali Applov (AirTag) pametni obesek in PizzaApp – Nika Kramžar

Januarski CES je največji sejem zabavne elektronike na svetu in velja za enega največjih dogodkov na tehnološkem koledarju. Letos izpostavlja tehnologije za zdravje, električno mobilnost in vse vrste in oblike zaslonov. Iz Las Vegasa se oglaša Nika Kramžar, vodja marketinga podjetja Chipolo, enega redkih slovenskih podjetij, ki vsako leto razstavlja na Cesu. Podjetje Chipolo je že leta znano po pametnem obesku, ki sledi ključem ali drugim predmetom, Apple pa se je s svojo različico obeska na trgu pojavil šele pred kratkim. Hkrati so pot v aplikacijo Find My odprli tretjim podjetjem, tudi Slovencem. V aktualni epizodi o sodelovanju z velikimi in podobnih pomembnih odločitvah, originalnosti in varnosti. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


06.01.2022

30 let domene .si, DNS in wifi povsod – Barbara Povše

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


16.12.2021

Telefoni leta 2021

Del odbite decembrske tradicije je letni pregled telefonskega trga. Kot vsako leto doslej se Maruša in Anže ozirata na telefonski trg v letu 2021. V različnih cenovnih razredih iščeta kakovostni nakup in se sprašujeta: kam je šlo navdušenje nad novimi telefoni, kako dostopni so postali upogljivi zasloni in zakaj so nekateri veliki nad telefoni obupali? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


09.12.2021

Izbor filmov in serij, ki imajo rade (ali pa ne) tehnologijo – Ana Jurc in Igor Harb

Praznujemo čas vroče čokolade, kavča in gledanja v zaslon. Katere serije ali filmi imajo odbito vsebino in so nam ostali v spominu. Priporočila smo razdelili v tri kategorije: aktualni ali komercialni predlogi, alternativni ali indie predlogi in ultimativni (nujno jih morate videti) predlogi, ki v izmišljenih vsebinah napovedujejo resnično življenje tehnologije ali vpliv nanjo.


02.12.2021

Netflix igre, digitalno slikarstvo in Twitter odjemalci – Mito Gegič

Netflix, ki ga zadnji dve desetletji poznamo kot izjemno uspešnega ponudnika pretočnih storitev, se po serijah in filmih podaja na področje iger. Zakaj? In komu naj bi bile v svetu, ki je poln resne konkurence, igre namenjene? Če ne resnim igralcem, morda resnim gledalcem, ki smo navezani na uspešne serije in filme? Kako gre tradicionalni umetnosti v sodobnem svetu, kaj je digitalno slikarstvo in kam gre? In zakaj še vedno iščemo alternative uradni aplikaciji za uporabo omrežja Twitter? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


25.11.2021

Ko te Facebook izbriše, tehnološke družine in preveč fotografij – Tiva Vlaj

Strokovna sodelavka Podiplomske šole ZRC Sazu Tiva Vlaj deli izkušnjo slovenske institucije, ki je ostala brez računa na Facebooku, čeprav uredniki Facebook strani niso naredili napake. Razlog? Algoritmi niso znali razbrati, da gre pri napovedovanju dogodka za kritiko razvpite skupine Qanon, ki širi teorije zarote. Govorimo tudi o nadzoru otrok in odraslih pri uporabi domačih naprav z zasloni in odgovarjamo na vprašanje poslušalca, kaj narediti s podvojenimi fotografijami v digitalnem albumu? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


18.11.2021

Facebook je Meta, Honor ni Huawei in Elden ring – Aljaž Potočnik

Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita Podjetje Facebook se je preimenovalo v podjetje Meta, ki obljublja revolucijo, čeprav ideje o metaverzumu niso nove. Debatiramo tudi o telefonih podjetja Honor, ki se je ločilo od matičnega podjetja Huawei. So kitajska podjetja našla obvod v boju s trgovinsko vojno? Aljaž Potočnik priporoča težko pričakovano igro Elden ring režiserja igre Hidetaka Miyazakija in romanopisca fantazij Georgea R. R. Martina.


04.11.2021

Izstopajoči procesorji M1, novi Googlovi telefoni in domače tožbe proti Applu – Matic Bitenc

Zakaj Applovi procesorji M1 tako izstopajo? Gre za arhitekturo ARM, ki je prisotna v vseh tablicah in telefonih. Prvič se je zgodilo, da so se takšni čipi znašli v računalniku. Kaj morajo narediti podjetja, ki se desetletja ukvarjajo s procesorji, da bodo obstala in sledila zmogljivejšim? Sprašujemo se tudi, kakšni so novi Pixli, zakaj so tako nedostopni in kakšne možnosti za zmago ima slovenski zavod pri tožbi proti podjetju Apple.


28.10.2021

3D skeniranje v obutveni industriji, priporočitveni sistemi in Spotify: A Product Story – Aleš Jurca

Aleš Jurca je zaposlen kot vodja raziskav v podjetju Volumental. Švedsko podjetje nagovarja uporabnike, ki želijo športne superge po svoji meri. S 3D čitalci v več kot 2500 trgovinah po svetu lahko natačno izračunajo, v kateri znamki superg se boste počutili najbolje. V ugledni reviji Nature scientific reports so objavili raziskavo, v kateri so zajeli 1,2 milijona stopal.


21.10.2021

Napredek mobilne fotografije, zaupanje v tehnologijo in Fotkast – Marko Pirc

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


14.10.2021

Digitalizacija: prakse iz Švedske in Estonije

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


07.10.2021

Delo od doma: prakse iz Švedske in Estonije

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


30.09.2021

Miti in resnice o Švedski, razmišljanje tehnoloških podjetij in Personnummer – Tjaša Saje

Kako razmišljajo tehnološko razvite države? Kako tehnološka podjetja? Kako digitalizirati storitve? Kako živeti brez gotovine? Kako so se po pandemiji spremenili delovni procesi? Odbita do bita v naslednjih tednih ponuja prakse iz Švedske in Estonije. Službeno potovanje Maruša in Anže začenjata doma. S Tjašo Saje, ki se je po letih bivanja v Londonu, Oslu in Stockholmu preselila nazaj v Slovenijo. O mitih in resnicah o tehnologiji, o tem kako delujejo in razmišljajo največji in o osebni številki Švedov, ki odpira vsa virtualna vrata.


23.09.2021

Kako se je Twitter znašel v informativnih oddajah, alternativna medijska scena in Clickbait – Nataša Briški

Nataša Briški je novinarka, ustvarjalka podkastov in urednica portala Metina lista. Sprašujemo se, zakaj so novice potrumpovske dobe sestavljene iz tvitov, zakaj se obstoj manjšim neodvisnim medijem izplača, in priporočamo Netflixovo serijo Clickbait.


24.06.2021

O evoluciji glasbe in pretočnih storitvah za poslušanje - Odbita do bita v živo – Klara Zupančič in Lenart Kučić

V Kinu Šiška smo posneli zadnjo epizodo pete sezone. Klara Zupančič in Lenart J. Kučić o evoluciji glasbe in (revolucionarnih?) pretočnih storitvah za poslušanje glasbe.


17.06.2021

Odbita redakcija priporoča

Maruša in Anže s kolegi spletne redakcije Vala 202 tradicionalno ponujata digitalna poletna priporočila.


10.06.2021

Videoigre na olimpijskih igrah, digitalna prezenca športnih klubov in Zvočni dnevnik – Slavko Jerič

Mednarodni olimpijski komite je letos aprila sporočil, da pripraviljajo pet e-športnih prireditev v sklopu Olimpijskih iger v Tokiu. Zadnje večje prvenstvo v igranju videoigre Fortnite je sicer potekalo na razprodanem teniškem stadionu v New Yorku leta 2019. So e-športi primerni za velika tekmovanja v živo in kdaj bi lahko postali del olimpijskih iger? Kakšna je digitalna prezenca športnih panog? Kako uspešni so klubi in športni zvezdniki pri nagovarjanju navijačev prek spleta? Slavko Jerič priporoča televizijsko serijo Mare of Easttown in valovske Zvočne dnevnike.


03.06.2021

Dražje spletno nakupovanje, na kaj paziti pred dopustom, in koga kriviti – Matjaž Jakin

Prvega julija začne veljati napovedana evropska direktiva, ki uvaja zaračunavanje davka za vse spletne nakupe. Spletni nakupi poceni in priljubljenih izdelkov iz npr. kitajskih spletnih trgovin in iz preostalih držav tretjega sveta bodo dražji in bolj zapleteni. Na telefone končno spet nameščamo aplikacije za iskanje počitnic. Po vsej zmedi v letu 2020: kdaj naj so potrošniki previdni in kako potovanja izbira vedno previden Matjaž Jakin?


27.05.2021

Govorice o plačljivem Twitterju, odkupnina za gorivo in papeževa spletna trgovina – Davorin Pavlica

Lahko premium različica Twitterja vpliva na ugled družabnega omrežja, ki ima težave z lažnimi uporabniškimi računi in novicami? Koga vabijo v elitno družbo in kaj bo ponujal Twitter Blue za tri dolarje na mesec? V drugi temi se čudimo novici o cevovodu, ki z gorivom oskrbuje dobršen del vzhodne obale Združenih držav, saj se je ustavil zaradi kibernetskega napada. Ljudje so zaradi strahu pred pomanjkanjem z gorivom polnili tudi kartonaste škatle in plastične vrečke. Davorin Pavlica na koncu pripoveduje zgodbo o tem, kako se je srečal z internetom.


20.05.2021

Digitalni turizem, digitalna kultura in digitalni post – Tamara Langus

Odbita do bita je sodelovala na letošnji študentski marketinški konferenci Fanfara. Spraševali smo se, kako spremembe vplivajo na življenje in tehnologijo.Spremembe so nujne za napredek. Podjetja so v zadnjem letu dosegla za šest let sprememb na digitalnem področju. Virtualnemu svetu pa so se morale prilagoditi tudi panoge, ki načeloma ne morejo živeti brez realnega občinstva.


Stran 4 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov