Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
Odbita do bita se loteva tehnologij, ki izginjajo. Med njimi naj bi bil teletekst, Maruša in Anže pa s sogovorniki ugotavljata, da teletekst tudi v letu 2017 na dan bere 20 odstotkov Slovencev. Čeprav napredka ni videti, teletekst zelo dobro živi v sožitju z novimi tehnologijami. Ukinili so ga le v Veliki Britaniji, Avstrijci so še vedno znani po hitrem objavljanju športnih rezultatov, na Madžarskem pa so poleg ljubezenskih pisem na teletekstu popularne še klepetalnice za zmenkarije.
Nova sezona podkasta Odbita do bita se še ozira za poletjem. 15. junij je ukinil mobilno gostovanjev državah Evropske unije in spremenil navade uporabnikov. "Free Wifi" ni več najbolj zaželena tabla pred restavracijami v tujini. Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Maruša in Anže svetujeta, da na dopust spakirate tudi podkaste. Kaj in zakaj je dobro poslušati v senci?
Ste kdaj razmišljali katerega od največjih petih bi se najlažje znebili? Amazon, Apple, Google, Facebook in Microsoft na vsakem koraku krojijo naša življenja. Odbita do bita z gosti (Jure Košir, Jože Robežnik, Nataša Briški in Maruša Majer) ugiba kako bi bilo, če jih ne bi bilo ...
Podkast o sodobnih tehnologijah praznuje z avtorjem imena Odbita do bita. Jonas Ž. o tem kako danes poslušamo radio, kako smo ga včasih in kam nas pelje tehnologija. Sprašujeta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nikola Tesla, Jonas Žnidaršič in Rade Šerbedžija so glavne zvezde futurističnega četrtka. Bodite zraven, praznuje z nami!
Predstavljajte si, da dobro sodelujejo tudi konkurenčna podjetja … Lahko! IFTTT (If This Than That) povezuje spletne storitve. Možnosti je veliko, podkast Odbita do bita razpravlja o nekaj najbolj zanimivih.
Tudi bančništvo ne more ubežati spletni in mobilni revoluciji. Odbita do bita testira nove, digitalne banke (britanski Revolut in nemško N26) in se poigrava z mislijo, da obstaja življenje brez gotovine.
Odbita do bita sanja o poletju in se pelje na dopust z navigacijo. Morda niste vedeli, Slovenec Zvonko Fazarinc je zaslužen za prvo GPS napravo na svetu! V Odbiti boste slišali uporabniške izkušnje in priporočila za uporabniku prijazne navigacije na mobilnih telefonih. (Foto: Lars Plougmann)
Tehnološka konferenca WeAreDevelopers je na Dunaj minuli konec tedna privabila 3800 ljudi in 78 predavateljev. Razpravljali so tudi o osrednji temi na področju informacijske tehnologije – virtualni resničnosti. Razlike med konkurenčnimi sistemi so velike, nekaj je tudi takih, ki ne spadajo več v področje VR-ja. Odbita do bita preizkuša Microsoftov sistem Hololens (računalnik na glavi), ki omogoča opazovanje 3D objektov v prostoru in njihovo manipulacijo.
V Sloveniji se prvi na svetu hvalimo z digitalnimi nagrobniki. Poenostavljeno, gre za digitalni zaslon na dejanskem pokopališču, na katerem se prikazujejo podatki umrle osebe. Čudno? Bizarno? Napredno? Varno? Gosta podkasta sta dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede in dr. Milan Zorman s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. (foto: Milan Zorman)
Kako bolj pametno in učinkovito deliti stvari po spletu? Kako ustvariti povezavo na točno določen del posnetka (na Youtubu, Soundcloudu, Vimeu in v 4D arhivu)? Odgovarjata Maruša Kerec in Anže Tomić!
Če nimate pametnega televizorja, mu pamet lahko dodate! Ker televizije ne kupujete pogosto, podkast Odbita do bita testira alternativo pametnemu televizorju: Chromecast!
Predstavljajte si, da čistite stanovanje in hkrati pišete email. Izvedljivo, tudi v domačem jeziku! Google že tako dobro razume slovensko, da mu lahko narekujemo besedilo, ki ga računalnik natipka namesto nas. O govornih tehnologijah v podkastu Odbita do bita!
Tretji del trilogije o telefonih razpravlja o najdražjih. Tistih, ki jih imamo najraje, čeprav veliko stanejo. Zdi se, da Apple in Samsung nimata konkurence, a Maruša in Anže izpostavita še nekaj drugih modelov.
Kaj pametnega je pametno kupiti? Maruša Kerec in Anže Tomić v drugem delu podkasta Odbita do bita, ki razpravlja o telefonih, iščeta uporaben in ugoden model pametnega telefona.
V naslednji trilogiji podkast Odbita do bita debatira in testira. Pametne telefone, seveda! So pametni telefoni res preveliki za naše žepe, lahko s pravilnim polnjenjem baterijo več časa ohranjamo pri življenju? Maruša Kerec in Anže Tomić razbijata mite o pametnih telefonih in iščeta resnico!
Za spletno varnost so pomembna dolga, raznolika in zakoplicirana gesla. Še bolj priporočljivi so brezplačni in enostavni upravljalniki gesel. Maruša Kerec in Anže Tomić pa v tretjem delu podkasta Odbita do bita ugotavljata, da obstaja dodaten in veliko bolj varen način - preverjanje v dveh korakih.
V prvem delu smo se naučili, da je dolgo geslo varno geslo! Anže Tomić in Maruša Kerec v nadaljevanju podkasta o geslih obljubljata, da bodo upravljalniki gesel olajšali življenje in omogočili bolj miren spanec. Vse kar rabiš je eno geslo!
Uporaba zaščitnih gesel naj bi bila vsem računalniško pismenim popolnoma jasna. Anže Tomić in Maruša Kerec vseeno ugotavljata, da naša spletna gesla niso samo problem, ampak resna težava modernega življenja.
Neveljaven email naslov