Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
Kdo ne pomni dopusta, ko je s seboj odnesel kup knjig in potem za teden ali dva med njimi dobesedno zakopal glavo. Od tod tudi izvira zelo znan naziv požiralcev knjig knjižni molj. No, tokrat gre za nekoliko drugačen – lahko bi mu rekli tehnološki molj, ki bere knjige skozi platnice. Prototip so razvili na ameriškem Massachusetts Institute of Technology, raziskavo z naslovom Pridobivanje vsebine skozi večplastne strukture s pomočjo teraherčnih valov pa so objavili v reviji Nature Communications. Ali bomo knjigo v prihodnje sploh še odprli ali jo bomo brali kar z domače police?
Druga najbolj obiskana spletna stran na svetu temelji na pretakanju videoposnetkov. Velik del Youtuba, ki pa ni samo spletna stran, ampak je tudi družabno omrežje, je tudi glasba. In na slednjo je v preteklih letih Youtube zelo vplival…
Zakaj ne smete objavljati fotografij vaših otrok na spletu? O tem z gostom oddaje Benjaminom Lesjakom s spletnega portala safe.si.
Že nekaj časa na pametnih telefonih straši rumeni duhec. To je tista mobilna aplikacija, ki se je drži kar nekaj stereotipov. Najbolj razširjen je ta, da jo uporabljajo samo najstniki in da je starejši ne razumejo. To je Snapchat. O njem sta se pogovarjala Gašper Andrinek in Matej Praprotnik z gosti.
Morda jih že poznate, ker smo jim nekaj pozornosti že namenili tudi na Valu 202. Skupina mladih neguje kritično misel, postavlja druga vprašanja in verjame v skupnost. Imenujejo se Inštitut Danes je nov dan in se med drugim v zadnjih mesecih intenzivno ukvarjajo z misijo Parlameter. Nastaja spletno orodje, ki bo uporabniku ponudilo prijazno vizualizacijo podatkov in omogočilo učinkovit vpogled v delovanje oblasti. Po dveh letih razvoja so med 1200 prijavami Parlameter opazili tudi na Googlu in mu za zagon podelili dodatna finančna sredstva.
… v Španiji jim pravijo tudi fonbiji. Skovanka med besedo smartphone in zombie je svoj prostor v pogovorih dobila potem, ko so se med nami pojavili uporabniki pametnih telefonov, ki ob hoji strmijo samo v svojo napravo, niso pa pozorni na okolico. Zaradi tega se je zgodilo tudi že nekaj prometnih nesreč, med temi je početje že zahtevalo smrtno žrtev. Številna mesta po Evropi so se že odzivala na ta problem z nameščanjem posebnih talnih semaforjev in ponudbo aplikacij, ki uporabnike opozarjajo, da so preblizu cesti.
Virtualna resničnost postaja vse bolj resnična. O tem smo na Valu 202 že veliko govorili in predstavili podjetniške vidike, tokrat pa smo se pogovarjali z avtorji virtualnega sprehoda po Bledu, igre streljanja balonov, ki ima že več kot 20.000 prenosov in virtualne vožnje po vzporedni resničnosti.
V morjeplovstvu je še prostor za avanture, ugotavljajo študenti Univerze v Ljubljani, ki so pristopili k zaenkrat se neizpolnjenemu izzivu – kot prvi na svetu želijo z avtonomno jadrnico brez posadke prepluti Atlantski ocean. Jadrnica ne sme biti daljša od 2,4 metra, energijsko in tehnološko mora biti povsem neodvisna. Kar sto študentov iz petih fakultet zdaj v delovnih skupinah začenja razvijati plovilo, ki bo morda prvo uspešno prestalo izziv.
“Vse se je začelo lani jeseni, ko so začele množice beguncev prihajati v Evropo,” pravi Dominik Beron, ustanovitelj avstrijskega podjetja RefugeesWork. Njegova zamisel je, da ponudijo pomoč pri iskanju zaposlitve beguncem, ki se odločijo, da bodo ostali v njihovi državi, v tem primeru Avstriji. Za njihovo lažjo integracijo v skupnost so vzpostavili platformo, s pomočjo katere begunci najdejo delodajalca, delodajalci pa ustreznega zaposlenega.
Slovenija in Latvija sta si po številu prebivalcev zelo podobni, očitno pa ima Slovenija več tviterašev! Andrej Karoli je s pomočjo tviterašev Val 202 pripeljal v finale radijske bitke Radio Battle.
Mashable je medij nove digitalne generacije, ki zna nagovarjati mlada občinstva. Z novinarko Megan Specia, ki pokriva najpomembnejše dogodke, smo se pogovarjali o trendih in sodobni multimedijski dieti. Najbrž ni presenečenje, da je ena najbolj privlačnih vsebin na družabnih omrežij, še vedno video.
Ameriški preiskovalni urad je pred dnevi sporočil, da je vdrl v telefon Rizvana Faruka, enega od terorističnih napadalcev, ubitih v napadu decembra lani. Preiskovalci naj bi v telefon vdrli s pomočjo tretje strani – predvidoma podjetja s sedežem v Izraelu.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
dbita se tokrat ukvarja z medmrežjem in vprašanjem, kako se je lahko to iz utopičnega odprtokodnega raja spremenilo v sedanje stanje stalnega nadzora, ekshibicionizma in preganjavice? To dvojnost s(m)o razkrivali na dvodnevni konferenci Črni kabinet, ki jo je organizirala Aksioma v partnerstvu z ustanovama Drugo more iz Hrvaške in d-i-n-a/The Influencers iz Španije. Spraševali smo se, ali je lahko umetnost orodje, s katerim prisilimo ljudi k razmišljanju o tem, kako nevaren je lahko internet in koliko smo za to, da nam nekdo sledi na internetu, odgovorni sami.
»Dobrodošli v mestnem gledališču, prosim izklopite vaše mobilne telefone in uživajte v predstavi!« Tako bi se navadno glasilo opozorilo ob prihodu v gledališče ali kinodvorano … Tokrat pa v Odbiti spoznamo pametno, interaktivno gledališče, kjer je uporaba pametnih naprav med predstavo celo zaželena!
V Zagrebu smo se vozili z Uberjem in preverjali, kako deluje sodobni spletni (plačljivi) avtoštop. Inovativna aplikacija, ki predstavlja cenejšo in enostavnejšo alternativo taksijem, je že na voljo tudi v slovenskem jeziku. Kdaj pa pride Uber na slovenske ceste?
V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.
Družabno omrežje Twitter ima težave tako s seboj kot s svojimi uporabniki. Potem ko so začeli posegati v svojo časovnico, so se uporabniki burno odzvali in mu množično napovedali propad. Ta pa mu grozi tudi na borzah, saj njegove delnice strmo upadajo. Pomagal pa verjetno ne bo niti odhod štirih pomembnih sodelavcev iz uprave.
V Oddaji Odbita do bita smo nekajkrat že dokazali, da se kultura in tehnologija odlično povezujeta. Spomnimo na nekaj primerov in izpostavimo druge primere dobre prakse.
Danes mobilnih telefonov še zdaleč ne uporabljamo le za telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil. Več tehnologije pa pomeni tudi več tveganja. Tokrat so potrošniške organizacije na testu preizkusile devet namenskih aplikacij za zaščito pred virusi in hekerskimi napadi na telefonih.
Neveljaven email naslov