Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
Raziskava britanske potrošniške organizacije o zanesljivosti elektronskih naprav je pokazala, da lahko odpove vsaka druga ali pa le vsaka deseta. Z nekaj praktičnimi nasveti vam v Odbiti svetujemo, kako poskrbeti za čim daljšo življenjsko dobo računalnikov, mobilnih telefonov in drugih naprav, brez katerih skoraj ne moremo več.
Evropski parlament, komisija in svet so februaraja sprejeli zadnji dogovor o uporabi tujega mobilnega omrežja v Evropski uniji oziroma o mobilnem gostovanju. Znano je, da bo slednje ukinjeno in se bomo po Evropski uniji kmalu pogovarjali zelo ugodno.
Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.
Mednarodni raziskovalni projekt FLL – First Lego League otroke med 9. in 15. letom navdušuje za znanost in raziskovanje. Z izzivi se srečujejo tudi slovenski otroci. V Odbiti poslušajte, kako se igrajo z lego roboti!
Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike. Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko. Časi personalizirane medicine so torej pred vrati …
utri bo kot 45. predsednik Združenih držav Amerike prisegel milijarder Donald Trump. Z njim se je morda začela era, v kateri so politiki nehali komunicirati s tradicionalnimi mediji in so komunikacijo z državljani prevzeli kar sami. Trump se namreč ne boji tehnologije, na družbenih omrežjih zapiše, kar mu pade na pamet. In ravno to je eden izmed vidikov, ki mu je vredno nameniti pozornost, ko govorimo o tem, zakaj je premagal Hillary Clinton, ki je na tradicionalnih medijih veljala za favoritko. Kako se je s Trumpom spremenil način političnega komuniciranja na družbenih omrežjih, kaj imata skupnega arabska pomlad in Donald Trump, ali lahko pričakujemo, da se bo njegovo komuniciranje spremenilo po prisegi in morda malce preobetavno vprašanje – ali bo Trump naredil Twitter spet velik?
Tehnološko leto se je kot običajno začelo v Las Vegasu na največjem sejmu zabavne elektronike CES 2017. Vsi najnovejši izdelki najpomembnejših proizvajalcev, futuristične stvaritve in trendi v malem vesolju prebojnih tehnoloških rešitev na enem mestu. Kako izgleda samo prizorišče, kakšne trende so lahko letos zaznali in s kakšnimi napravami se bomo ukvarjali čez nekaj let?
Česa poleg zloglasnih lažnih novic v 2016 ne bi smelo biti? In kakšno bo 2017? Koliko vpliva na razvoj digitalnih tehnologij ima glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije Marko Grobelnik? V pogovoru tudi o delitveni ekonomiji, umetni inteligenci in orodju, ki v realnem času prebira novice iz vsega sveta, iz njih oblikuje dogodke in sestavlja zgodbe.
Leto 2016 je bilo predvsem pametno. V oddaji Odbita do bita smo se vozili z nadzvočnim vozilom, jadrali čez Atlantik brez posadke in iskali Pikačuja med sprehodom po pametnih hišah. Kaj je prineslo tehnološko leto 2016? Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Olly je pametni asistent londonskega podjetja Emotech. Robot, ki se je sposoben naučiti človeških navad in se prilagoditi lastnikovi osebnosti. To je tudi njegova največja prednost pred konkurenco. Na največjem sejmu zabavne elektronike na svetu bo dobil nagrade v štirih kategorijah.
Pomivalni stroj, ki sam naroči tabletke, ko jih zmanjka, ogledalo, ki ti ob jutranjem umivanju zob prikaže vremensko napoved in novice dneva, kosilnica, ki sama pokosi travo … Odbita do bita se sprašuje, kako pametne so lahko hiše? Vabljeni na sprehod po pametnih prostorih, Gregor in Matevž bosta razložila, kako je živeti s sto ali več pametnimi napravami.
Resni mediji se pogosto slepimo, da smo najpomembnejši posredniki resničnih in preverjenih informacij. A nismo edini in nezmotljivi odbiratelj. Posamezniki se na družabnih omrežjih dnevno odločamo, čemu verjeti. Facebook je z več kot 1,7 milijarde aktivnih uporabnikov za številne edini in glavni vir informacij. Kdo in kako pa naj presoja o resničnosti informacij na tem družabnem omrežju? O tem tudi z Ryanom Evansom, odgovornim urednikom multimedijske platforme Warontherocks.
Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do tako natančnih številk? Pregledali bomo dve metodi ugotavljanja, ki vsaka s svojim pristopom in tehnologijo stremita k čim bolj natančnemu preučevanju strukture gledalstva. Lahko boljši pogled na drugo stran ekrana zagotovijo večji vzorci ali natančno spremljanje navad gledalcev?
Matic in Ana. Informatik in matematičarka. Ker sta nekajkrat ostala brez družbe za kino, sprehod, plavanje ali potovanje sta razvila Semaforum. Spletna stran je namenjena iskanju sopotnikov, sošpornikov in sokulturnikov in povezuje posameznike s podobnimi interesi in zanimanji.
Panamski dokumenti niso zanimivi samo z vsebinskega vidika, ampak tudi tehnološkega. Obsegajo 11,5 milijona dokumentov oziroma kar 2,6 tera bajta podatkov. Kakšna orodja so uporabljali razvijalci in novinarji, kako so poskrbeli za varnost, kaj pomenijo novi pristopi pri projektu za razvoj podatkovnega novinarstva?
Bi se morali za časa življenja ukvarjati s svojo digitalno zapuščino? Ali razmišljamo o digitalni zapuščini in o digitalni sledi, ki bo ostala na internetu po naši smrti?
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Zato tudi letos opozarjamo, ker število spletnih prevar kljub rednemu ozaveščanju narašča. O prevarah pri spletnem nakupovanju, izsiljevanju z intimnimi posnetki in novih goljufijah, ki se pojavljajo z novimi spletnimi platformami.
Sredi Evropskega tedna programiranja bo Odbita pogledala na domače znanje. Študenti in profesorji na ljubljanski Fakulteti za računalnštvo in informatiko so razvili programe Code Q, ki pomaga pri učenju programiranja in analizira napake, ki se dogajajo študentom ob učenju programskih jezikov. Za kaj vse ga bodo lahko uporabljali v prihodnosti?
Preciznemu očesu kamere nič ne uide. Vsake oči vidijo drugače, robotske pa vedno enako. Pri čim natančnejši diagnostiki je to zelo pomembno, zato se pri obravnavi številnih bolezni ljudje vse bolj zatekamo k umetni inteligenci. Eno takih področij, kjer na pomoč prihajajo stroji, je tudi multipla skleroza. V Evropi razvijajo posebno napravo, ki bo lahko pri bolniku s to boleznijo jasno opredelila, kako daleč je ta napredovala.
Neveljaven email naslov