Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Prihodnost bo pametna. Morda celo preveč, ugotavlja Matjaž Ropret, novinar Dela, ki v Las Vegasu spremlja sejem zabavne elektronike. O zloglasnem Netflixu, super avtomobilih in dronih, še vedno pa so zelo popularni tudi vsi mogoči gadgeti.
Prihodnost bo pametna. Morda celo preveč, ugotavlja Matjaž Ropret, novinar Dela, ki v Las Vegasu spremlja sejem zabavne elektronike. O zloglasnem Netflixu, super avtomobilih in dronih, še vedno pa so zelo popularni tudi vsi mogoči gadgeti.
Ste aktiven uporabnik spleta? Ali všečkate, delite in prenašate vsebine s spleta ter na spletu? Naj vas rešimo pred nepotrebnim plačevanjem kazni! Spregovorili bomo o avtorskih pravici na spletu, o katerih pri nas vemo občutno premalo – kljub temu, da je pri nas to področje zakonsko urejeno že 20 let!
V zadnji Odbiti leta 2015 smo zbrali najbolj odbite, nenavadne in zanimive zgodbe, ki smo jih ustvarili v iztekajočem letu. Zakaj je Green Bank najtišje mesto v Združenih državah Amerike, zakaj Instagrama v Sloveniji še ne jemljemo resno in kako rešiti mobitel, ki nam je padel v straniščno školjko, je le nekaj zanimivih zgodb … več pa v oddaji Odbita do bita.
Razkritje prvega primera prirejanja izida v danskem nogometu ali o desetletju zamolčanih spolnih škandalih v danski Rimskokatoliški cerkvi. To je le nekaj odmevnih zgodb, ki jih je danska javnost izvedela zaradi poglobljenega dela preiskovalne novinarke Eve Jung, ki je s kolegi iz Berlingske odgovorna tudi za projekt, ki je letos prejel tako skandinavsko kot tudi svetovno nagrado na področju podatkovnega novinarstva. Imenuje se sporet oziroma tracked. V oddaji ga je Eva Jung predstavila ob pomoči Mihe Pongraca in Maruše Kerec.
Najtišje mesto v Združenih državah Amerike je Green Bank v Zahodni Virginiji, kjer stoji teleskop, ki z vesoljem komunicira prek radijskih valov. V mestu zato ni mobilnega signala, brezžičnega interneta, tam so “mrtve” tudi mikrovalovne pečice.
Kulturnik.si je nov spletni portal, ki omogoča kvalitetnejšo orientacijo po kulturi in umetnosti. Poleg številnih dogodkov ponuja prebiranje novic, ustvarjalci pravijo, da bo jutranja kava zdaj trajala dlje.
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Kako se je hekerska skupnost spremenila skozi leta v pogovoru z vodjo odzivnega centra SI – CERT Gorazdom Božičem, režiserjem filma Hekerji Blažem Završnikom in nekdanjim hekerjem Sebastjanom Štuclom.
Kritični umetniki, kot je britanski pisatelj, pisec, založnik ter multiumetnik James Bridle, tudi na družabnih omrežjih iščejo vedno bolj zanimive, domiselne, dostopne in predvsem sodobne načine, kako javnost opozoriti na nekatere žgoče družbene probleme. James s projektom Dronestagram opozarja na novi način vojskovanja z brezpilotnimi letali oziroma droni. Vidi jih kot leteče robotizirane sejalce smrti, ki so se nenadoma pojavili nad nami in čez noč postali vsenavzoči.
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
V tednu, ko opozarjamo na sekunde, ki rešujejo, bomo predstavili tudi nekaj mobilnih aplikacij, ki ob pravilni in hitri uporabi lahko rešijo srčni zastoj. Odbita do bita preizkuša iHelp, iRescue in nekaj tujih mobilnih rešiteljev srčnega zastoja.
Internet. Brez njega si danes ne predstavljamo življenja, še več: pomislite, kako jezni ste, ko se internetna hitrost nenadoma zmanjša in se vaše virtualno življenje zavrti kot na počasnem posnetku. Bi radi preverili kakovost in prepustnost svoje internetne povezave? Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je razvila svoje merilno orodje za preverjanje kakovosti fiksnih in brezžičnih internetnih povezav – AKOS Test net. Preizkusili smo ga za Odbita do bita.
“Ljudje na elektroniko ne gledajo kot na kreativen medij,” pravi Peter Edwards oziroma Casperelectronics, ki s pomočjo elektronike ustvarja eksperimentalne glasbene instrumente. Vse to omogoča orodje OMSynth MiniLab, ki je deloma elektronsko-učilni laboratorij, deloma glasbeni instrument. Kako ustvariti eksperimentalen glasbeni instrument in kakšne zvoke lahko iz njega izvlečemo?
Gremo na Cryptoparty! Ni namenjen le strokovnjakom ali paranoičnim posameznikom, ampak uporabnikom spleta, ki skrbijo za svojo komunikacijsko varnost in zasebnost na spletu.
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Slovenska podjetja Instagrama še ne jemljejo resno. In čeprav pravimo, da je Instagram razvrednotil delo fotografov, se sogovorniki ne strinjajo. Alan Orlič in Sanja in Zoran Leban Trojar o slovenski Instagram sceni.
V oddaji Odbita do bita predstavljamo prilagoditve novih tehnologij za slepe in slabovidne.
Neveljaven email naslov