Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž Toporišič, slovenski dramaturg, esejist, gledališki teoretik, univerzitetni učitelj, se v svojem delu temeljito posveča branju in razbiranju tako besednih kot odrskih umetnosti zadnjih 50 let. V tokratnem besedilu, z naslovom: Dekonstrukcije nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo od neoavantgarde do pomilenija: od Pupilije, Jesiha in Jovanovića do Zupančiča, Živadinova, Frljića, Semenič in Divjaka, raziskuje, kako se je v času od neoavantgarde do postpostdramskega manifestirala želja povedati zgodbe. Zanima ga, kakšne oblike redramatizacije, refiguracije in rekarakterizacije gledaliških strojev še vedno producira sodobna uprizoritvena paradigma. V besedilu razgrinja načine, kako se avtorice in avtorji intenzivno posvečajo refleksiji samih sebe, svojih besedil in kontekstov ter recepcije in pri tem kot avtorice - rapsodke vzpostavljajo neposreden dialog z bralkami in bralci, gledalkami in gledalci, svojimi bodočimi interpreti. Vabimo vas k poslušanju!
792 epizod
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Tomaž Toporišič, slovenski dramaturg, esejist, gledališki teoretik, univerzitetni učitelj, se v svojem delu temeljito posveča branju in razbiranju tako besednih kot odrskih umetnosti zadnjih 50 let. V tokratnem besedilu, z naslovom: Dekonstrukcije nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo od neoavantgarde do pomilenija: od Pupilije, Jesiha in Jovanovića do Zupančiča, Živadinova, Frljića, Semenič in Divjaka, raziskuje, kako se je v času od neoavantgarde do postpostdramskega manifestirala želja povedati zgodbe. Zanima ga, kakšne oblike redramatizacije, refiguracije in rekarakterizacije gledaliških strojev še vedno producira sodobna uprizoritvena paradigma. V besedilu razgrinja načine, kako se avtorice in avtorji intenzivno posvečajo refleksiji samih sebe, svojih besedil in kontekstov ter recepcije in pri tem kot avtorice - rapsodke vzpostavljajo neposreden dialog z bralkami in bralci, gledalkami in gledalci, svojimi bodočimi interpreti. Vabimo vas k poslušanju!
V luči dogodkov preteklih dni smo v oddaji Oder spregovorili o letošnji Proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki je bila v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Pogovor je zaokrožil dr. Peter Simonič, izredni profesor za področje kulturne antropologije na oddelku za Etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki v knjigi z naslovom Kaj si bo narod mislil? Ritual slovenske državnosti, obravnava fenomen državne proslave ob dnevu državnosti, vodilni motiv oddaje pa so turbulence, ki jih je s svojim delom in izjavo sprožil Mare Bulc, avtor in režiser prej omenjene proslave, ki v oddaji sodeluje s prej posnetim pogovorom. S svojo izjavo se je pridružila tudi Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper in članica Upravnega odbora Prešernovega sklada. Vabimo vas k poslušanju! slikovno gradivo: rtvslo.si
V organizaciji in koprodukcijskem sodelovanju Plesne izbe Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor bo štajerska prestolnica tudi letos dihala v festivalskem duhu sodobnih performativnih in plesnih praks domačih in mednarodnih razsežnosti. Osrednja mariborska festivala Performa, festival sodobnih performativnih praks in Platforma sodobnega plesa se zadnja leta združujeta in dopolnjujeta, v Maribor vabita evropsko priznane umetnice in umetnike ter predstavljata festivalske produkcije. O sodobnem performativnem in plesnem dogajanju v Mariboru, ki se širi tudi na izvirna sodelovanja med glasbeniki in plesalci, se bomo pogovarjali s plesalko, pedagoginjo, koreografinjo, producentko Mojco Kasjak. K mikrofonu oddaje Oder jo je povabila Simona Kopinšek. Za konec oddaje pa še zapis o predstavi Prisega umetniškega tandema Kitch. Vabimo vas k poslušanju! foto iz predstave Jan Rozman: Sanzasenso, vir: www.nagib.si
V treh zaporednih oddajah bomo poročali o poudarkih sezone, kot jih napovedujejo vodje nekaterih prizorišč sodobnih uprizoritvenih umetnosti v Ljubljani in Mariboru. Začenjamo pa z uličnim gledališčem, gledališčem Ane Monro, ki mu bosta sledila še zavod Bunker, ki upravlja prizorišče Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana in gledališče Glej. Prihodnji teden se osredotočamo na Maribor, čez dva tedna pa še o poudarkih na nekaterih ljubljanskih prizoriščih sodobnega plesa. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Druga svoboda, Teja Reba&Leja Jurišić foto: Nada Žgank, vir: www. bunker.si
Dramska igralka Nataša Matjašec je 24 let delovala na svobodi in leta 2007 postala članica igralskega ansambla SNG Drama Maribor. Ob globoki gledališki sledi večinoma zahtevnih karakternih vlog, je v slovenskem prostoru pustila močan pečat tudi z neodvisnimi skupinami, projekt ATOL in E.P.I. center sta le dve izmed mnogih. Poklicno delovanje Nataše Matjašec Rošker vsa leta deluje prestopno, iz gledališča v film in na televizijo, doslej pa je ustvarjala tudi z lutkami. Prejemnica številnih nagrad v slovenskem in mednarodnem prostoru je v pogovoru za program ARS med drugim spregovorila o študijskih letih, vlogah, o delovnem obdobju svobodnjakinje, o delovanju v inštituciji in odnosu do tako imenovanega obdobja poenostavljanja in zabavljaštva tudi v gledališki umetnosti. Pred mikrofon v mariborskem studiu jo je povabila Simona Kopinšek. iz predstave Mojster in Margareta, SNG Drama MB, sezona 2012/2013 foto: Tiberiu Marta, vir: www.sng-mb.si
Ob 400.obletnici smrti Williama Shakespeara v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravljajo obsežen program gledaliških in opernih uprizoritev, strokovnih in pogovornih srečanj ter raznolik razstavni program, ki nas je trenutno navdihnil pri ustvarjanju oddaje Oder. Govorili bomo torej o razstavi, ki je trenutno na ogled v prvem preddverju Cankarjevega doma, z naslovom: Hamlet na Slovenskem. Kulturno-zgodovinska razstava obsega fotografsko in pisno gradivo, ter kostume, kostumske skice in lutke 22-ih uprizoritev Hamleta, ki so nastale med letoma 1899 in 2013. Poglavje "off Hamlet" dokumentira predstave, ki jih je na tak ali drugačen način Hamlet navdihnil. Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po razstavi, ki jo je pripravila Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta. W.Shakespeare: Hamlet, znameniti monolog v različnih slovenskih prevodih, interpretira: Branko Šturbej http://www.cd-cc.si/media/y2015/m07/6054-hamlet-na-slovenskem-6054/2-Cankar-dolga.mp3 foto: SLOGI
V okviru programa Oblikovalske identitete je v prvem preddverju Cankarjevega doma trenutno na ogled razstava fotografij iz predstav, pri katerih je kot oblikovalka lutk in celostnih vizualnih podob v gledališču, kostumografinja in/ali scenografinja sodelovala Barbara Stupica. Ob izbranem dokumentarnem gradivu smo z vrhunsko slovensko gledališko in vizualno umetnico Barbaro Stupica pogovarjali o avtorskem pristopu, izbiri materialov, slogovnih in funkcijskih vidikih ustvarjanja lutkovnih in dramskih predstav. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Peklenska pomaranča, režija Matjaž Pograjc, SMG, 2009/10, foto: Žiga Koritnik
Dr. Nenad Jelesijević kot publicist in teoretik raziskuje kritično umetnost, estetizacijo upora in potenciale dezidentifikacije.Znanstveni prispevek z naslovom Sodobne scenske prakse onkraj statusa razlike je predstavil v okviru mednarodne znanstvene konference Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav v okviru 50. Borštnikovega srečanja. V njem obravnava tri primere, v katerih so se oziroma se združujejo umetnostne prakse s področja nekdanje Jugoslavije: beograjska manifestacija Kontra Dibidon, aprila 1995, transjugoslovanska gledališka pobuda KPGT in festival Ex Ponto, bistvo njegovega razmišljanja pa je teza o spornosti samega pojma medkulturna izmenjava, saj, kot pravi Jelesijević, ta že vsebuje razločevanje, etnične oznake, razliko. Več v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju!
Govorili smo o izzivih dokumentarnega gledališča - umetniškega formata, v katerega je vpisana dvojnost intimne izpovedi in splošno sprejetih zgodovinskih dejstev; kritična distanca in sentimentalno obarvan pristop in ne nazadnje problematika spominjanja (in pozabljanja), ki se, lahko pa se tudi ne, uspe izogniti pristranskosti, cenzuri in prilagajanju. Naša gostja je bila dramaturginja in gledališka kritičarka Zala Dobovšek. Izhodišče našega pogovora pa je bila njena doktorska raziskava v nastajanju, ki nosi naslov Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja. Avtorica fotografije: Nada Žgank
Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem? Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti. »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj. S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef Avtorica fotografije: Barbara Čeferin
Spoštovani poslušalke in poslušalci, vabim vas, da skupaj posvetimo pozornost trem predstavam sodobnega plesa treh koreografinj, ki smo si jih na različnih prizoriščih v Ljubljani ogledali med 26. in 29.novembrom. V Plesnem teatru Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Blago(r) narodu, ki jo avtorsko podpisuje Sinja Ožbolt. Dan pozneje smo si na otvoritvenem večeru COfestivala v Kinu Šiška ogledali More than naked (Več kot goli), avstrijske koreografinje Doris Uhlich, v nedeljo, 29., pa še premiero najnovejšega dela Snježane Premuš: Fizične manifestacije, v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Vse tri avtorice sva s Saško Rakef povabili pred mikrofon oddaje Oder. vir foto: www.ptl.si; www.bunker.si, www.tqw.at
Igralec Vladimir Vlaškalić s svojstveno oblikovanimi, pogosto temačnimi, a tudi prefriganimi karakternimi vlogami že dobro desetletje opozarja nase v večini slovenskih gledaliških hiš. Doslej ga je spoznalo občinstvo Gledališča Koper, novomeškega Anton Podbevšek Teatra, Gledališča Glej, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Zadnja leta kot redni član ansambla deluje v mariborski Drami, kjer je doslej oblikoval kar nekaj nepozabnih vlog. Za vloge v predstavah Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, Garderober Ronalda Harwooda, Mrtve duše Mihaila Bulgakova in Lulu Franka Wedekinda je bil letos nagrajen s priznanjem Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Vladimir Vlaškalić živi vloge, ki jih igra in pri njihovem oblikovanju pogosto ne pozna meja: ne telesnih ne psihičnih. O klicu gledališča in filma, o prehodu iz rodnega Prekmurja v glavno mesto in do Maribora, kjer deluje danes, ter o ponotranjanju igralskih izzivov, se je z leta 1974 rojenim igralcem pogovarjala Simona Kopinšek. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Goga, čudovito mesto, režija S. Horvat, foto: Damjan Švarc, vir: www.sng-mb.si
Vlado G. Repnik je gledališki režiser, slikar in večmedijski umetnik, in letošnji prejemnik nagrade Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ki je njegovo predstavo Luftballett 2.2 prepoznalo kot najboljšo prestavo minule gledališke sezone. O njej je Primož Jesenko zapisal, da: »samodejna predstava Luftballett - promet luči brez zgodbe in zgodovine - odpihne prah z eksperimentalnega elana na našem gledališkem prizorišču, ki obsedeno kapitalizira »novo in originalno« a proizvaja predstave, ki zlagoma postajajo brezstrastno enake; preseže ga z osamosvojenim plesom krmiljenih luči.« Njegovo najnovejše delo, Kam pa kam, si je te dni mogoče ogledati na odru Katedrale v Kinu Šiška. O tem in onem, in še čem, z Vladom G. Repnikom, vabimo vas, da mu prisluhnete!
Oddajo Oder še kar polnijo vsebine, ki so polnile dvorano rektorata na Mariborski univerzi, ko je v okviru 50. Borštnikovega srečanja potekalo znanstveno srečanje na temo Scenske umetnosti, politika, migracije. Tako vam danes predstavljamo premišljevanja in poglede dr. Barbare Orel na »vladni oder«, ki je vsako leto, 25.junija, »prostor simbolnega izkazovanja nacionalnih naracij«, kot avtorica pove v uvodu. Osrednje zanimanje njenega premisleka so razmerja med politikami in estetikami uprizarjanja slovenske nacionalne identitete, v pogovoru pa je izpostavila dela tistih avtorjev (režiserjev, koreografov), ki so svoje delo razumeli kot priložnost za vnovični premislek o konstitutivnih temah slovenske državnosti in so pri tem izhajali iz pojmovanja kulture kot srčike slovenske nacionalne identitete. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: Arhiv 50.FBS
Letošnje, jubilejno, Borštnikovo srečanje v Mariboru je izmed sodobnih tujih dramatik izbraloin predstavilo poljsko dramatiko in jo postavilo pod žaromete in pod drobnogled fokusa Borštnikovega srečanja. Izšla je nova knjiga z naslovom Sodobna poljska drama, na srečanju smo videli dve predstavi, televizijske priredbe predstav, bralne uprizoritve dram, objavljenih v knjigi, pogovore o besedilih in poljskem gledališču nasploh... Utrinke s poljskega fokusa je za oddajo Oder zbrala Tadeja Krečič.
Že s prejšnjo oddajo smo odprli temo medkulturnih izmenjav na področju scenskih umetnosti in z britansko teatrologinjo Janelle Reinelt pogledali geografsko širom po fenomenih gledališkega sveta preteklega stoletja. Danes bomo pogled zožili na področje nekdanje Jugoslavije, v čas od konca druge svetovne vojne do danes. O medkulturnih izmenjavah in sodelovanju smo se pogovarjali s srbsko znanstvenico, vodjo Unescovega sedeža za kulturno politiko in menedžment ter nekdanjo rektorico Univerze umetnosti v Beogradu, Mileno Dragičević Šešić. Njen referat v sklopu mednarodne konference Scenske, umetnosti, politika, migracije, Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav, na 50. Borštnikovem srečanju, ki je bil izhodišče za pogovor, ki ga boste slišali, se na začetku ozre v leto 1974, ko je bilo v Beogradu ustanovljeno Jugoslovansko dramsko gledališče. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: Arhiv 50. FBS
V okviru 50. Borštnikovega srečanja je potekala dvodnevna znanstvena konferenca, na temo Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Konferenca je ponudila več tem, ki vam jih bomo v oddajah Oder predstavili v pogovorih z domačimi in tujimi gostjami in gosti. Za uvod vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z mednarodno ugledno teatrologinjo Janelle Reinelt o vrednotenju medkulturnih izmenjav. na fotografiji:Janelle Reinelt, arhiv 50. BS
Tako častitljiva obletnica nacionalnega gledališkega festivala ponuja nemalo gradiva, ki mu bomo v tokratni in prihodnjih oddajah namenili pozornost. Za začetek pa nekaj zgodovine… Vabimo vas k poslušanju! Gregor Baković kot Ignacij Borštnik v predstavi Hotel Modra opica, koprodukcija SNG Drama Ljubljana in MG Ptuj, 2014, foto: Peter Uhan
Letošnje, jubilejno, 50. Borštnikovo srečanje v Mariboru je izmed sodobnih tujih dramatik izbralo poljsko in jo postavilo pod žaromete in pod drobnogled fokusa največjega slovenskega gledališkega festivala. Izšla je nova knjiga Sodobna poljska drama s štirimi prevedenimi dramami, videli smo dve predstavi poljskih gledališč, tri televizijske priredbe predstav, študentje ljubljanske akademije so pripravili bralni uprizoritvi, vse to pa so spremljali pogovori o poljskem gledališču v vseh njegovih legah. V oddaji Oder bo Poljski fokus 50. Brštnikovega srečanja predstavila Tadeja Krečič.
Danes poteka 14. dan gladovne stavke Miha Turšiča. Slovenski vrhunski oblikovalec, motor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT in postgravitacijski umetnik, je svoje življenje zastavil za cilje, h katerim stremi bolj ali manj vsa slovenska kulturna in umetniška javnost. Turšičevo protestno dejanje se zdi logična posledica pričevanj, ne samo o finančnem, temveč posledično tudi duhovnem stanju slovenskih ustvarjalcev, kulturnih delavcev ter vladnih in nevladnih institucij, ki smo jim bili priče na 2. izredni, protestni seji Nacionalnega sveta za kulturo, 21.septembra. Vezno gradivo med pričevanji in odlomki izjav podpore Turšičevim prizadevanjem, v tokratni oddaji, o umetnosti in gledališkem v sferi družbeno-političnega, v pripovedi dr. Miklavža Komelja. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: rikogroup.com
Po študiju primerjalne književnosti, ob koncu osemdesetih let, sem se začel ukvarjati z literarno esejistiko, refleksijo in tudi teorijo. Ukvarjati sem se začel tudi s slovensko dramatiko, saj so tedaj izhajale zelo dobre drame Daneta Zajca, Vena Tauferja, Draga Jančarja… in o njih sem začel pisati za Tribuno in Novo revijo. Na pobudo pesnika in dramatika Vena Tauferja so me povabili v Slovensko mladinsko gledališče,… Ker sem prihajal s strokovnega področja primerjalne literarne vede, sem odrsko prakso ves čas povezoval z neke vrste teoretizacijo gledališča in kulture. Tako se začenja pripoved dr. Tomaža Toporišiča, ki smo ga srečali na novem dramaturškem križišču. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv
Neveljaven email naslov