Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Ko se je treba zgodaj zjutraj zavihteti v nov dan, je kava kratko malo nepogrešljiva, kajne. Tudi delovni sestanki se zdijo bolj učinkoviti, prijateljska srečanja pa bolj prisrčna, če jih spremlja srebanje iz kavnih skodelic. No, ob večerih pa si kava, kot vemo, rada poda roko s čokolado, mascarponejem ali vaniljo, da bi nas navsezadnje zapeljala v sladke pregrehe. Sodobni Evropejci si, skratka, svojega vsakdana ne znamo zares predstavljati brez mamljivega črnega napitka.
Prav zato pa si je tudi težko predstavljati, da se je, zgodovinsko gledano, kavi uspelo udomačiti se v kulinaričnih tradicijah stare celine šele razmeroma nedavno – v zgodnjem novem veku. Kako je bilo torej videti to, prvo srečanje Evropejcev s kavo in kako zavit, težaven je bil proces, v katerem se je sumljivo grenka in črna pijača iz eksotičnih dežel preobrazila v našo nepogrešljivo pomočnico, prijateljico in zaveznico? – Odgovor smo iskali v tokratni oddaji Pod pokrovko, ko smo pred mikrofonom gostili antropologa in izvrstnega poznavalca zgodovine uživanja kave, dr. Božidarja Jezernika.
Foto: neznani umetnik – Užitek v pitju kave, olje na platnu, okoli 1750 (carigrajski Muzej Pera / Wikipedia, javna last)
225 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Ko se je treba zgodaj zjutraj zavihteti v nov dan, je kava kratko malo nepogrešljiva, kajne. Tudi delovni sestanki se zdijo bolj učinkoviti, prijateljska srečanja pa bolj prisrčna, če jih spremlja srebanje iz kavnih skodelic. No, ob večerih pa si kava, kot vemo, rada poda roko s čokolado, mascarponejem ali vaniljo, da bi nas navsezadnje zapeljala v sladke pregrehe. Sodobni Evropejci si, skratka, svojega vsakdana ne znamo zares predstavljati brez mamljivega črnega napitka.
Prav zato pa si je tudi težko predstavljati, da se je, zgodovinsko gledano, kavi uspelo udomačiti se v kulinaričnih tradicijah stare celine šele razmeroma nedavno – v zgodnjem novem veku. Kako je bilo torej videti to, prvo srečanje Evropejcev s kavo in kako zavit, težaven je bil proces, v katerem se je sumljivo grenka in črna pijača iz eksotičnih dežel preobrazila v našo nepogrešljivo pomočnico, prijateljico in zaveznico? – Odgovor smo iskali v tokratni oddaji Pod pokrovko, ko smo pred mikrofonom gostili antropologa in izvrstnega poznavalca zgodovine uživanja kave, dr. Božidarja Jezernika.
Foto: neznani umetnik – Užitek v pitju kave, olje na platnu, okoli 1750 (carigrajski Muzej Pera / Wikipedia, javna last)
Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.
Čeprav hrano v današnji oddaji Pod pokrovko prevažajo na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi - Kristjan Pavlin - pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor - gotovo ste že slišali za Trostreščke - je svojo ljubezen do starodobnih vozil unovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce. Vabljeni torej na kulinarično vožnjo! Foto: Ed Yourdon (Flickr.com)
Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Tina Lamovšek
S pepelnično sredo se je začel post. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo šli za okusom nekaterih starih jedi z loškega območja. Loško smojko, alelujo, medlo in mešanico naj bi v tisočletnem mestu pripravljali že v srednjem veku in se z njimi otepali hude lakote, pripovedujejo legende. Repa in prosena kaša sta do danes ostali glavni sestavini teh skromnih jedi, a jim gospodinje in gostinci v sodobnejših različicah pridajo še kakšno. Omenjene baročne jedi so našle tudi mesto v spremljevalni ponudbi ob letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona. Pod pokrovko je pokukala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cveto Sonc
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek
V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica Ksenija Krajšek Mahorčič, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike.
Prikupna majhna slaščica, na prvi pogled precej podobna muffinu, je svoje ime dobila v 50. letih. Ker so med pripravo njene sestavine merili s skodelicami in jo v njih tudi pekli, so jo poimenovali »mala skodelična tortica« - cupcake. V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali fenomen, ki se počasi a vztrajno vrača na police slaščičarn, vse pogosteje pa ga najdemo tudi na kavarniških menijih. Leta 2008 so bili recepti za male tortice najbolj iskani recepti na Googlu, v zadnjem času pa tudi pri nas nastajajo slaščičarne, specializirane za pripravo te estetske sladice. Pod pokrovko oziroma bolje rečeno v pečico je pokukala Darja Pograjc. (foto: Metka Bokal)
Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže. Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca. Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah. Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec so tokrat v glavni vlogi polži.
Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica - kot še pravijo solkanskemu radiču - piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.
Kuharske knjige se iz fizičnih oblik prek televizijskih ekranov selijo na splet tudi v obliki t.i. kuharskih oziroma food blogov. Dandanes jih imamo na voljo kar nekaj. Nekateri se specializirajo le za določeno vrsto jedi, kot so sladice ali presna hrana, spet drugi se prepustijo svoji gurmanski žilici. Čemu lahko pripišemo priljubljenost kuharskih blogov ter zakaj govorimo o fetišizaciji hrane in gastronomskem hedonizmu? V oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej odpravili na splet ter iskali recepte in prste, ki so jih spisali. Foto: oh it's amanda (Flickr)
Med, cimet in ostale začimbe - nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Tako nam december prikliče pred oči ne samo podobe okrašenega mesta, temveč tudi lectov in medenjakov, ki se bohotijo predvsem na prazničnih stojnicah. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi nekajstoletno tradicijo, eno poglavitnih opravil medičarjev, ki jim po navadi pravimo kar lectarji, pa je oblikovanje živobarvnih lectovih src in drugih medenih piškotov. Vabljeni k poslušanju oddaje Pod pokrovko, ki bo sladka kot med. Pripravila jo je Tina Lamovšek. Foto: Liliana Fuchs (Flickr)
Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak.
Če bi želeli prešteti vse kuharske oddaje, ki so v enem tednu na sporedu, bi nam verjetno zmanjkalo prstov na rokah. Kar nakenkrat kuhamo vsi, če ne za štedilnikom, pa vsaj iz naslonjača. V tokratni oddaji Pod pokrovko je Ana Skrt raziskala fenomen kuharskih oddaj in njihov vpliv na spremembe v družbi. njeni sogovorniki so televizijski kuharji Rudolph Van Veen, Damjan Babič, Luka Novak in Valentina Smej Novak ter strokovnjak za trženje dr. Miro Kline. Foto: Flickr/jonasfotograf.se
Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr)
Podnebje je pomemben dejavnik pri oblikovanju prehranjevalnih navad ljudi in izbora sestavin, ki zaidejo pod našo pokrovko. Če severnjakom bolj prija topla enolončnica iz relativno revne bere plodov, ki v hladnem podnebju uspevajo, pa se v toplih krajih, zlasti v južnem Mediteranu, še bolj pa na območjih z večnim poletjem in obilico padavin, lahko pohvalijo s celo vrsto okusnih in sočnih plodov narave. V pričakovanju hladnih dni, ki so pred nami, s tokratno oddajo Pod pokrovko v radijski eter prinašamo nekaj sonca, morja in poletja. Odhajamo v Dominikansko republiko, na antilski otok Hispaniola, čigar podnebje in zgodovina sta močno vplivala na razvoj tamkajšnje kulture in kulinarike. Oddajo je pripravil Peter Močnik.
Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla dohodek, po osamosvojitvi Slovenije pa se je položaj spremenil: predvsem naši mesarji so odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. A v novem tisočletju se le zavedamo pomena in vrednosti te domače pridelane zelenjadnice značilnega vonja, pri kateri ne gre zanemariti njenega zdravilnega delovanja. Katere sorte rešujejo krizo slovenskega česna na trgovskih policah? V kakšnem odnosu sta vlaga in česen? Kaj je treba vedeti o spravilu česna? V tokratni oddaji Pod pokrovko, pripravila jo je Tina Lamovšek, bo torej zadišalo po česnu. Foto: Hafiz Issadeen (Flickr)
Ana Skrt bo v oddaji Pod Pokrovko na pot pospremila slovensko mladinsko in člansko kuharsko reprezentanco, ki se konec meseca odpravljata v Luksemburg na Svetovno prvenstvo. Izbrani kuharji nam bomo predstavili jedi, s katerimi želijo prepričati komisijo in suvereno poseči po najžlahtnejši medalji. Foto: Lado
Vsaka država se ponaša s svojo značilno kavarniško kulturo, mi pa bomo Pod pokrovko tokrat raziskali kavarne, ki so se s svojimi koncepti oddaljile od tipičnih kavarniških prostorov in razvile svoj, edinstven pristop. Oglasili smo se v slovenski kavarni, kjer kavo pražijo, meljejo in pripravljajo sami, še posebej pa so ponosni na pripravo kav z uporabo t.i. filter tehnike. Sprehodili se bomo po živalskih in manga kavarnah na Japonskem, pokukali pa smo tudi v Ziferblat, kavarno, kjer plačaš čas, ne količine kave, čaja ali piškotov, ki jih tam zaužiješ. Nenavadna ideja izvira iz Rusije in se uspešno širi prek meja te države. Na skodelico dišeče kave vas vabi Darja Pograjc. Foto: Flickr
Največji marmeladarji v Evropi so Angleži in Francozi. Prvi si pripisujejo celo, da so jo odkrili, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da so kutine z medom konzervirali že Rimljani in jed imenovali "marmelo". Verjeli so, da odganja zle duhove. "Marmelade so za razvajanje", pravi Jurij Clemenz. S soprogo Vojko Žgavec Clemenz sta jih sprva kuhala iz ljubega veselja, zase in za prijatelje, pred dvema letoma pa sta ustvarila blagovno znamko, ki zdaj navdušuje tudi tujino. V septembrski številki Alpe Adria magazina je njuna marmelada ocenjena z besedama "molto buono". Pred drugim mednarodnim festivalom Marmelada v Šentrupertu se bomo v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara B. Drnovšek, razvajali z različnimi okusi, ki jih lahko shranimo v kozarec. Foto: Flickr, cc
Neveljaven email naslov