Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Interpretira Alenka Tetičkovič.
Tri botre lisičice je v začetku 60-ih let našel in posnel Milko Matičetov. Najprej jo je objavil v legendarni knjigi Zverinice iz Rezije, potem pa še v samostojni slikanici, ki je zaradi imenitnih ilustracij Ančke Gošnik Godec postala slovenska slikaniška klasika. Pravljico je Matičetovemu povedal ljudski pripovedovalec Štifan taw mlinu, mlinarjev zet. Sam se je pohvalil, da ga otroci, lastni in drugi, stalno prosijo, naj jim pripoveduje o lisici in volku. »Saj jih vem precej,« je rekel, »ampak sem si izmislil zapovrh še eno novo, ki je niso še mogli slišati, ker je še ni bilo.« Zdelo se mu je namreč, da bi otrokom lahko ponudil tudi kaj bolj modernega in ne samo tistih že znanih o volku, lisici in drugih zverinicah. Tri botre lisičice so torej prepričljiv dokaz, da je v Matičetovih časih v Reziji živalska pravljica še polno živela – ne le tako, da se je ohranjala, ampak tudi tako, da je skozi sprotno izmišljevanje pred poslušalci nastajala na novo. Pozorno prisluhnimo, kako bogato je naš pripovedovalec ubesedil svet treh boter lisičic, koliko slikovitih podrobnosti nam je natresel in kako sočno jih je oživil skozi preme govore.
Za objavo je Matičetov pravljico prenesel iz rezijanščine v slovenski knjižni jezik, pri čemer je ohranil nekatere zvočno posebej zanimive besede (divje koze ostajajo čamurče, kobilica ostaja skakelj) in mnoge posebnosti govorjenega jezika, še posebej nenavadne besedne rede. Na podlagi Matičetove objave so nastali prevodi v hrvaščino, srbščino, slovaščino, lužiško srbščino, nemščino, italijanščino in angleščino in Tri botre lisičice so se z velikim zamahom podale v svet.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Interpretira Alenka Tetičkovič.
Tri botre lisičice je v začetku 60-ih let našel in posnel Milko Matičetov. Najprej jo je objavil v legendarni knjigi Zverinice iz Rezije, potem pa še v samostojni slikanici, ki je zaradi imenitnih ilustracij Ančke Gošnik Godec postala slovenska slikaniška klasika. Pravljico je Matičetovemu povedal ljudski pripovedovalec Štifan taw mlinu, mlinarjev zet. Sam se je pohvalil, da ga otroci, lastni in drugi, stalno prosijo, naj jim pripoveduje o lisici in volku. »Saj jih vem precej,« je rekel, »ampak sem si izmislil zapovrh še eno novo, ki je niso še mogli slišati, ker je še ni bilo.« Zdelo se mu je namreč, da bi otrokom lahko ponudil tudi kaj bolj modernega in ne samo tistih že znanih o volku, lisici in drugih zverinicah. Tri botre lisičice so torej prepričljiv dokaz, da je v Matičetovih časih v Reziji živalska pravljica še polno živela – ne le tako, da se je ohranjala, ampak tudi tako, da je skozi sprotno izmišljevanje pred poslušalci nastajala na novo. Pozorno prisluhnimo, kako bogato je naš pripovedovalec ubesedil svet treh boter lisičic, koliko slikovitih podrobnosti nam je natresel in kako sočno jih je oživil skozi preme govore.
Za objavo je Matičetov pravljico prenesel iz rezijanščine v slovenski knjižni jezik, pri čemer je ohranil nekatere zvočno posebej zanimive besede (divje koze ostajajo čamurče, kobilica ostaja skakelj) in mnoge posebnosti govorjenega jezika, še posebej nenavadne besedne rede. Na podlagi Matičetove objave so nastali prevodi v hrvaščino, srbščino, slovaščino, lužiško srbščino, nemščino, italijanščino in angleščino in Tri botre lisičice so se z velikim zamahom podale v svet.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Trnuljčica bratov Grimm je klasična pravljica o princu, princesi, zlobni čarovnici in o tem, da dobro vedno premaga zlo. Z njo končujemo cikel Iz nekoč v danes: pravljice na Arsu. Slišali jo bomo v interpretaciji napovedovalca Aleksandra Golje.
S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja. Včasih so ljudje redno srečevali rojenice in sojenice, ki so novorojenim prerokovale usodo. Danes se ta bitja držijo daleč od človeka, visoko v gorah ali v najtemnejših kotičkih gozdov. Kako so se nekoč starši trudili prikupiti tem bitjem in ali je usodi, ki ti je dana v zibelko, mogoče ubežati, bodo pripovedovali Klemen Kovačič, Klara Kuk in Veronika Železnik. Pripovedi sta zapisani v zbirki slovenskih ljudskih pripovedi Divja Jaga, ki jo je uredil Franček Bohanec. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.
S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja. Gestrin je povodni mož, ki je bolj mlad kot star in nima nog temveč plavuti. Boje se ga ribiči in brodarji ob Dravi. Neki drugi povodni mož gospodari Muri. Pomiriti se da te hudobne in jezne može, če jim v vodo vržeš lepo darilo. Včasih pa kaj z brega vzamejo kar sami. Kje vse še živijo povodni možje, nam bodo nocoj pripovedovali Gaja Filač, Gašper Lovrec in Jure Žavbi. Pripovedi in pesem so vzete iz zbirk Pravljičnih poti Slovenije, v uredništvu Irene Cerar, Divje Jage: slovenska ljudska pripoved, v uredništvu Frančka Bohanca ter Slovenskih ljudskih pesmi, v izboru Marka Terseglava in Dušana Čaterja. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pesnik in pisatelj Gustav Strniša je večji del svojega opusa posvetil mladini. Svoja dela je objavljal v mesečnikih, v priložnostnih publikacijah, v Ljubljanskem zvonu, sodeloval pa je tudi pri mladinskih oddajah na RTV Slovenija. Nocoj bomo prisluhnili njegovi pravljici Pomladna svatba.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Igralec Saša Miklavc se je rodil 8. marca 1926 v Ljubljani, leta 1952 je diplomiral v Ljubljani in vse do leta 1991 deloval v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Uveljavil se je kot karakterni igralec, pogosto je upodabljal nerazumljenost, tujstvo, vdanost, zagrenjenost. Ob rednem gledališkem delu je bil zelo priznan radijski interpret poezije, sodeloval pa je tudi v mnogih radijskih igrah. Nocoj bomo prisluhnili njegovi interpretaciji Mesecev Franceta Vurnika. Spremljal ga bo instrumentalni ansambel članov ljubljanskega radijskega orkestra, avtor glasbe pa je Lucijan Marija Škerjanc. Posnetek je nastal aprila 1965.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Nocoj bomo slišali še eno zimsko pravljico iz bogatega radijskega arhiva. Njen naslov je Snežni otroci. Napisal jo je Janez Sever, glasbo zanjo je zložil skladatelj Lojze Lebič, interpretiral pa jo je dramski igralec Jože Zupan. Posnetek je nastal januarja 1967.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Neveljaven email naslov