Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Interpretira Alenka Tetičkovič.
Tri botre lisičice je v začetku 60-ih let našel in posnel Milko Matičetov. Najprej jo je objavil v legendarni knjigi Zverinice iz Rezije, potem pa še v samostojni slikanici, ki je zaradi imenitnih ilustracij Ančke Gošnik Godec postala slovenska slikaniška klasika. Pravljico je Matičetovemu povedal ljudski pripovedovalec Štifan taw mlinu, mlinarjev zet. Sam se je pohvalil, da ga otroci, lastni in drugi, stalno prosijo, naj jim pripoveduje o lisici in volku. »Saj jih vem precej,« je rekel, »ampak sem si izmislil zapovrh še eno novo, ki je niso še mogli slišati, ker je še ni bilo.« Zdelo se mu je namreč, da bi otrokom lahko ponudil tudi kaj bolj modernega in ne samo tistih že znanih o volku, lisici in drugih zverinicah. Tri botre lisičice so torej prepričljiv dokaz, da je v Matičetovih časih v Reziji živalska pravljica še polno živela – ne le tako, da se je ohranjala, ampak tudi tako, da je skozi sprotno izmišljevanje pred poslušalci nastajala na novo. Pozorno prisluhnimo, kako bogato je naš pripovedovalec ubesedil svet treh boter lisičic, koliko slikovitih podrobnosti nam je natresel in kako sočno jih je oživil skozi preme govore.
Za objavo je Matičetov pravljico prenesel iz rezijanščine v slovenski knjižni jezik, pri čemer je ohranil nekatere zvočno posebej zanimive besede (divje koze ostajajo čamurče, kobilica ostaja skakelj) in mnoge posebnosti govorjenega jezika, še posebej nenavadne besedne rede. Na podlagi Matičetove objave so nastali prevodi v hrvaščino, srbščino, slovaščino, lužiško srbščino, nemščino, italijanščino in angleščino in Tri botre lisičice so se z velikim zamahom podale v svet.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Interpretira Alenka Tetičkovič.
Tri botre lisičice je v začetku 60-ih let našel in posnel Milko Matičetov. Najprej jo je objavil v legendarni knjigi Zverinice iz Rezije, potem pa še v samostojni slikanici, ki je zaradi imenitnih ilustracij Ančke Gošnik Godec postala slovenska slikaniška klasika. Pravljico je Matičetovemu povedal ljudski pripovedovalec Štifan taw mlinu, mlinarjev zet. Sam se je pohvalil, da ga otroci, lastni in drugi, stalno prosijo, naj jim pripoveduje o lisici in volku. »Saj jih vem precej,« je rekel, »ampak sem si izmislil zapovrh še eno novo, ki je niso še mogli slišati, ker je še ni bilo.« Zdelo se mu je namreč, da bi otrokom lahko ponudil tudi kaj bolj modernega in ne samo tistih že znanih o volku, lisici in drugih zverinicah. Tri botre lisičice so torej prepričljiv dokaz, da je v Matičetovih časih v Reziji živalska pravljica še polno živela – ne le tako, da se je ohranjala, ampak tudi tako, da je skozi sprotno izmišljevanje pred poslušalci nastajala na novo. Pozorno prisluhnimo, kako bogato je naš pripovedovalec ubesedil svet treh boter lisičic, koliko slikovitih podrobnosti nam je natresel in kako sočno jih je oživil skozi preme govore.
Za objavo je Matičetov pravljico prenesel iz rezijanščine v slovenski knjižni jezik, pri čemer je ohranil nekatere zvočno posebej zanimive besede (divje koze ostajajo čamurče, kobilica ostaja skakelj) in mnoge posebnosti govorjenega jezika, še posebej nenavadne besedne rede. Na podlagi Matičetove objave so nastali prevodi v hrvaščino, srbščino, slovaščino, lužiško srbščino, nemščino, italijanščino in angleščino in Tri botre lisičice so se z velikim zamahom podale v svet.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
"Nekoč, ampak zares davno, sta živela dva kmeta. Eden je bil reven, drugi bogat. Revni je imel samo enega prašiča, a še temu ni imel česa dajati, saj ni bilo kje vzeti. Bogati pa je imel deset prascev, dostikrat jima je metal ječmen in tudi v koritu se je vedno kaj našlo. Ker sta kmeta imela skupno ogrado, je revežev prašič vsaj trikrat na dan pritekel med čredo bogatega, sunil malo ječmena in se nalokal pri koritu. Nekega dne je bilo bogatinu tega dovolj, pograbil je gorjačo – lop – z njo prašiča po čelu. Takoj je klecnil v prah in bilo je po njem. Revež se je šel pritožit k sodniku, kakšna škoda se mu je zgodila. Bogati se je branil, da je bil oškodovan tudi on, zato prašiča ni hotel plačati. Ker sodnik ni mogel doseči sprave med njima, je takole razsodil. Kako?Vabljeni v našo družbo, da slišite razsodbo. Pravljico Ženska pamet bo interpretirala Martina Maurič Lazar.
In ko pode odgovor na vprašanje Kaj je najlepše, kaj najmočnejše in kaj najbogatejše, nas bo pot iz pravljice Gospod brez skrbi vodila v pravljico O kuhanih jajcih, večer pa bomo zaokrožili z zgodbo o hudiču, ki je odšel. In tobaku, ki je ostal.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V interpretaciji igralke Polone Kores bodo zaživele čukčevska pravljica Deklica in mesec, jakutska pravljica O deklici na mesecu, japonska pravkjica Zajček na mesecu in beneška basen Zakaj je mesec nag.
"Vrh Podlesa, tam, kjer se gre na Vitranc, je Črna lopa in v Črni lopi je svoj čas živela Pehta. Notri je imela lep kvartir. Kamnita plošča je bila za mizo, imela je kamnito ognjišče in kamnite stole, tam je spala in kuhala, vse skupaj, po hrano pa je hodila po celem Podlesu. Po njivah je nabirala zelje, krompir, fižol, korenje in kar ji je še takega dišalo, meso pa sta ji nosila Bédanc in Škompnjek ..."
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Neveljaven email naslov