Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Interpretira Alenka Tetičkovič.
Tri botre lisičice je v začetku 60-ih let našel in posnel Milko Matičetov. Najprej jo je objavil v legendarni knjigi Zverinice iz Rezije, potem pa še v samostojni slikanici, ki je zaradi imenitnih ilustracij Ančke Gošnik Godec postala slovenska slikaniška klasika. Pravljico je Matičetovemu povedal ljudski pripovedovalec Štifan taw mlinu, mlinarjev zet. Sam se je pohvalil, da ga otroci, lastni in drugi, stalno prosijo, naj jim pripoveduje o lisici in volku. »Saj jih vem precej,« je rekel, »ampak sem si izmislil zapovrh še eno novo, ki je niso še mogli slišati, ker je še ni bilo.« Zdelo se mu je namreč, da bi otrokom lahko ponudil tudi kaj bolj modernega in ne samo tistih že znanih o volku, lisici in drugih zverinicah. Tri botre lisičice so torej prepričljiv dokaz, da je v Matičetovih časih v Reziji živalska pravljica še polno živela – ne le tako, da se je ohranjala, ampak tudi tako, da je skozi sprotno izmišljevanje pred poslušalci nastajala na novo. Pozorno prisluhnimo, kako bogato je naš pripovedovalec ubesedil svet treh boter lisičic, koliko slikovitih podrobnosti nam je natresel in kako sočno jih je oživil skozi preme govore.
Za objavo je Matičetov pravljico prenesel iz rezijanščine v slovenski knjižni jezik, pri čemer je ohranil nekatere zvočno posebej zanimive besede (divje koze ostajajo čamurče, kobilica ostaja skakelj) in mnoge posebnosti govorjenega jezika, še posebej nenavadne besedne rede. Na podlagi Matičetove objave so nastali prevodi v hrvaščino, srbščino, slovaščino, lužiško srbščino, nemščino, italijanščino in angleščino in Tri botre lisičice so se z velikim zamahom podale v svet.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Interpretira Alenka Tetičkovič.
Tri botre lisičice je v začetku 60-ih let našel in posnel Milko Matičetov. Najprej jo je objavil v legendarni knjigi Zverinice iz Rezije, potem pa še v samostojni slikanici, ki je zaradi imenitnih ilustracij Ančke Gošnik Godec postala slovenska slikaniška klasika. Pravljico je Matičetovemu povedal ljudski pripovedovalec Štifan taw mlinu, mlinarjev zet. Sam se je pohvalil, da ga otroci, lastni in drugi, stalno prosijo, naj jim pripoveduje o lisici in volku. »Saj jih vem precej,« je rekel, »ampak sem si izmislil zapovrh še eno novo, ki je niso še mogli slišati, ker je še ni bilo.« Zdelo se mu je namreč, da bi otrokom lahko ponudil tudi kaj bolj modernega in ne samo tistih že znanih o volku, lisici in drugih zverinicah. Tri botre lisičice so torej prepričljiv dokaz, da je v Matičetovih časih v Reziji živalska pravljica še polno živela – ne le tako, da se je ohranjala, ampak tudi tako, da je skozi sprotno izmišljevanje pred poslušalci nastajala na novo. Pozorno prisluhnimo, kako bogato je naš pripovedovalec ubesedil svet treh boter lisičic, koliko slikovitih podrobnosti nam je natresel in kako sočno jih je oživil skozi preme govore.
Za objavo je Matičetov pravljico prenesel iz rezijanščine v slovenski knjižni jezik, pri čemer je ohranil nekatere zvočno posebej zanimive besede (divje koze ostajajo čamurče, kobilica ostaja skakelj) in mnoge posebnosti govorjenega jezika, še posebej nenavadne besedne rede. Na podlagi Matičetove objave so nastali prevodi v hrvaščino, srbščino, slovaščino, lužiško srbščino, nemščino, italijanščino in angleščino in Tri botre lisičice so se z velikim zamahom podale v svet.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana, v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Kaj vedo bogovi? Na to vprašanje je odgovore s pravljico pletla igralka Lutkovnega gledališča Ljubljana Alenka Tetičkovič. Ker pa so pravljice žive in pretočne in se ne pustijo ujeti v dokončne in enopomenske sodbe, vabljeni v našo družbo, da svoj odtenek odgovora na vprašanje - Kaj vedo bogovi - poiščete še vi.
"Resnice ni ene na svetu, pač pa jih je veliko. Nekatere se nespremenljive in drže kot pribite, druge pa so bolj gnetljive in od človeka zavisi njih oblika. Pogosto pripada eni stvari več resnic: toliko, kolikor parov oči jo gleda. Pa niso zato resnice nič manj resnične, morebiti le nečemu bolj v prid. No, ali pa v škodo. Poglejmo še mi skozi kakšne tuje oči, ki so kdove kdaj gledale na svet, a se jim je tako godilo, da se o tem še danes govori." V interpretaciji Zale Ane Štiglic bodo zaživele pravljice: Kaj bi vozili še vrečo (hrvaška), Lena nevesta (srbska), Soseda (japonska) in Kako je tepček rešil luno (mongolska). Vabljeni v našo družbo.
Tokrat bo z nami igralka Ajda Toman, z venčkom kratkih, drobnih, domačih pravljic. Gozdna pojedina. Fižolčki. Oslova jajca. Zakaj smrt pobira vse od kraja, Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, O ženi, ki je prala žaklje. Cikel pravljic iz Nekoč v danes nastaja v sodelovanju med Lutkovnim gledališčem Ljubljana, programom Ars in samostojno umetnico, pesnico, pisateljico ter pripovedovalko Anjo Štefan.
Na delovni mizi pesnice, pisateljice, pripovedovalke Anje Štefan leži mapa tipkopisov. Na mapi delovni naslov: Ta stare. Ta dobre. Da bi nekaj teh še neobjavljenih – ta starih, ta dobrih – pa tudi tistih ta čudežnih in ta močnih in že objavljenih – zaživelo v čaru živega dogodka, smo skupaj z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Anjo Štefan zasnovali Arsov oder. Ni dvorane, je pa rdeča studijska luč. Ko se prižge, v etru zaživijo pravljice. V živo, v interpretaciji članov igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana. Ta lisičje je interpretiral Rok Kunaver. Na fotografiji: Rok Kunaver Avtorica fotografije: Mimi Antolović
Neveljaven email naslov